kronika

Do nedelje poostren nadzor policije, zlasti nad uporabo mobilnih telefonov

15.1.2024 | 14:40 | M. K.

Izjava za medije direktorice Agencije za varnost prometa Simone Felser in vodje sektorja prometne policije Ivana Kapuna ob začetku prve nacionalne preventivne akcije Osredotoči se na cesto in predaji silhuet policistke z radarjem (Foto: Agencija za varnost prometa)

Začenja se nova preventivna akcija Agencije za varnost prometa (AVP) Osredotoči se na cesto. Do nedelje bodo policisti pri kontroli prometa posebej pozorni na prekrške, ki vplivajo na zbranost voznikov med vožnjo, s poudarkom na uporabi mobilnih telefonov. Izvedli bodo tudi posamezne poostrene nadzore, v katerih bodo odkrivali tovrstne prekrške.

Nova preventivna akcija agencije sicer nadomešča dosedanjo akcijo Varno brez telefona. Prva tovrstna akcija se je torej začela danes in bo potekala do nedelje, druga pa med 30. septembrom in 6. oktobrom.

Na sposobnost osredotočenosti med vožnjo namreč poleg aktivne uporabe mobilnega telefona vpliva vrsta dejavnikov, kot so prehitra vožnja, različna čustvena stanja, utrujenost in obvladovanje stresa. Med moteče dejavnike štejemo tudi nastavljanje različnih sistemov v vozilu, kot so radio, klimatska naprava in multimedija, pa tudi prehranjevanje, kajenje in ličenje. Pomemben dejavnik je predhodno uživanje alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi, še posebej v kombinaciji z zdravili.

"Na sposobnost osredotočenosti med vožnjo poleg aktivne uporabe mobilnega telefona vpliva vrsta dejavnikov, kot so prehitra vožnja, različna čustvena stanja, utrujenost in obvladovanje stresa. (...) Pomemben dejavnik je predhodno uživanje alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi, še posebej v kombinaciji z zdravili. Nacionalno preventivno akcijo Varno brez telefona smo zato od letos dalje nadomestili z novo, razširjeno preventivno akcijo Osredotoči se na cesto, ki jo bomo ponovili jeseni," je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica agencije Simona Felser.

Felser je predstavila tudi rezultate spletne ankete o navadah in motnjah, ki lahko pomembno vplivajo na osredotočenost voznikov v prometu. AVP je spletno anketo, ki jo je izpolnilo 1850 ljudi, izvedla januarja letos, statistični podatki pa so pokazali nekatere "zaskrbljujoče rezultate, ki kažejo na to, da je pozornost voznikov na vožnjo prepogosto manjša, kot bi morala biti," je izpostavila Felser.

Anketa je pokazala, da četrtina voznikov, ki jo je izpolnila, med vožnjo ni vselej pozorna na druge udeležence v prometu, več kot 40 odstotkov pa jih priznava, da med vožnjo kadijo, se ličijo, prehranjujejo ali izvajajo druga opravila, ki zmanjšujejo osredotočenost. Po besedah Felser je zaskrbljujoč tudi podatek, da le tretjina voznikov med vožnjo vedno obvladuje svoja čustva. Različna čustvena stanja namreč lahko bistveno vplivajo na sposobnost osredotočanja na vožnjo.

Devet od desetih voznikov se zaveda, da vožnja pod vplivom alkohola vpliva na sposobnost osredotočenosti, a se jih le polovica vožnji po zaužitju alkohola tudi odpove, četudi je to v zakonsko dovoljeni meji. Kar 40 odstotkov anketiranih pa priznava, da med vožnjo uporabljajo mobilni telefon brez prostoročnega sistema.

V okviru nacionalne preventivne akcije bodo policisti, kot omenjeno, opravljali poostren nadzor uporabe mobilnih telefonov, pozorni pa bodo tudi na druge kršitve, kot je denimo prehitra vožnja, in na druga ravnanja, ki motijo osredotočenost voznika na cesto.

Silhuete policistk z radarjem

Neprilagojena hitrost je še vedno poglavitni vzrok za smrtne prometne nesreče. Lani je zato življenje izgubilo kar 31 oseb. Ob tem so toliko bolj zaskrbljujoči rezultati ankete AVP-ja, v kateri skoraj 90 % anketirancev priznava, da občasno omejitve hitrosti namerno prekoračijo.

»V sklopu akcije smo zato ponovno pripravili tudi silhuete policistke z radarjem za vseh osem policijskih uprav, ki jih z današnjim dnem v uporabo predajamo Policiji. S tem želimo prispevati k večji prometni varnosti, tako da vse voznike spodbudimo, naj se osredotočijo na vožnjo in spoštujejo cestnoprometna pravila,« je še dodala direktorica Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser.

»Hitrost vsekakor kot dejavnik tveganja ostaja eden izmed glavnih vzrokov prometnih nesreč in pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in smrtno poškodovanih. Naša prioritetna naloga v letu 2024 bo, da z nadzornimi aktivnostmi stremimo k zmanjšanju povprečnih hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, manj hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa je hitrost ključnega pomena, ko gre za varnost najranljivejših udeležencev v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi, ki so bistveno bolj izpostavljeni, kot prometni udeleženci v avtomobilu,« je dejal vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun.

Lani so policisti skupaj obravnavali 19.609 prometnih nesreč, od tega je bila hitrost kot dejavnik za nastanek prometne nesreče ugotovljena v 3.706 primerih ali 19,8 odstotkih. Lani je v prometnih nesrečah življenje izgubilo skupaj 83 ljudi, zaradi hitrosti pa kar 32, kar pomeni 38,5 odstotkov. To kaže na velik problem, ki ga predstavlja hitrost v prometu.

»Ker policisti ne morejo biti vedno prisotni na vseh odsekih cest, kjer se dogajajo prekoračitve hitrosti, smo z veseljem sprejeli osem silhuet, ki bodo zagotovo – to kažejo tudi pretekle izkušnje – pomagale dodatno umirjati promet,« je povedal Kapun. Silhuete policistke z radarjem bodo razporejene po vseh osmih policijskih upravah, postavljene pa bodo na odsekih cest, ki izstopajo po tovrstni problematiki in kjer je izvajanje policijskega nadzora oteženo.

‹ nazaj