posavje

Carjevič leta je Srečko Omerzel

8.10.2023 | 11:30 | M. K.
Foto: Kozjanski park

Carjevič leta Srečko Omerzel

Čebelarstvo Lojen Franci

Doreja - Sanja Počivalšek

Direktorica Kozjanskega parka Valerija Slemenšek

Podsreda - V Podsredi se po včerajšnjem slovesnem odprtju danes nadaljuje 24. Praznik Kozjanskega jabolka. Včeraj so, že 15. leto, med drugim podelili naziv Carjevič - najskrbnejšemu lastniku travniškega sadovnjaka za tekoče leto.

V letu 2023 so ocenjevali 11 lastnikov travniških sadovnjakov na območju Kozjanskega regijskega parka. Največje število točk je tokrat zbral sadjar Srečko Omerzel iz Gorjan, ki si je tako prislužil naziv Carjevič leta 2023.

Kot so zapisali v obrazložitvi naslova, Srečko z družino gospodari na kmetiji, ki je velika 11 hektarjev, s katero so usmerjeni v sadjarsko, vinogradniško, poljedelsko in živinorejsko pridelavo. Tradicionalna kmetija na Kozjanskem, skupaj z hribovitim in gričevnatim reliefom predstavlja mozaik kozjanske krajine. Kmetijska zemljišča se nahajajo na 360 metrih nadmorske višine, kjer uspevajo različne vrste sadnega drevja. Del zaselka Gorjan, ki mu domačini pravijo Železno, se nahaja na prelazu med Strmecom in Virtom. Predvsem zaradi vetrovnih leg v zimskem in spomladanskem času so pogoji za kmetovanje zahtevnejši. Večina kmetijskih zemljišč je v strmini in s plitvo prstjo, zato so morali skrbno odbirati sadilna mesta za sadne rastline. Velik travniški sadovnjak na Lopenku, posamezna sadna drevesa, ki v veliki meri obkrožajo kmetijo, pašnike in kmetijska zemljišča, se nahajajo na več kot 0,8 hektarjih površine. Mogočna sadna drevesa nam pričajo o tradiciji in skrbnem delu gospodarjev, ki so vložili veliko truda, da so posadili, vzgojili in oskrbovali sadna drevesa. Na kmetiji z visokodebelnimi sadnimi drevesi prevladujejo jablane, hruške, orehi, slive in češplje, ki s številnimi dupli in dobro rodnostjo še služijo svojemu namenu. Pod visokodebelnimi sadnimi drevesi kosijo krmo in pasejo govedo. Kot je gospodar pripomnil, da prav govedo in divjad lahko na mladih sadnih drevesih naredi nepopravljivo škodo, zato zaščiti mladih dreves posvečajo še posebno pozornost. Srečko travniški sadovnjak redno vzdržuje in ga obnavlja tudi s sadikami, ki jih sam vzgoji. Predvsem želi ohraniti avtohtone in tradicionalne kozjanske sorte sadja. Svoje sadjarsko znanje je pridobival od očeta, prijateljev in ob delu v sadovnjaku.

Aktivno se je vključil tudi v izvajanje aktivnosti oživljanja travniških sadovnjakov v Kozjanskem parku. Pri ocenjevanju za naziv Carjevič leta, je imel velik pomen starejši travniški sadovnjak pod domačijo, v katerem prevladujejo jablane s številnimi tradicionalnimi sortami. Številna sadna drevesa z dupli in drevesni očaki imajo pomembno lego v prostoru in pomagajo vklopiti objekte kmetije v krajino. Številni popotniki, ki so na kozjanskem pa opazijo mogočno jablano nad Dolino, katero obkrožajo kmetijska zemljišča. V delu sadovnjaka, kjer ni bilo prisotnih dupel, je skupaj z vnuki uredil tudi gnezdilnice za ptice.

S svojim delom in načinom kmetovanja prispeva k ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti in kozjanske krajine, je v obrazložitvi naslova še zapisal Adrijan Černelč.

BLAGOVNA ZNAMKA SOŽITJE – KOZJANSKI PARK 2023

V sklopu praznika so podelili tudi dva naslova Kolektivne blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park, ki je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev, ki so v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave, ki ohranja okolje in naravo. Proizvodi morajo biti pridelani in predelani na naravi in ljudem prijazen način ter s čim manjšim vplivom na okolje in naravo.  Med nastajanjem, rabo ali po vsebini proizvodi ne smejo biti v nasprotju s poslanstvom zavarovanega območja.

Do sedaj je pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park pridobilo že 31 ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev. Včeraj pa sta se jim pridružila še Sanja Počivalške z Dorejo in Franci Lojen s svojim čebelarstvom.

Sanja Počivalšek iz Podčetrtka izdeluje Olimske žajfce, trda mila po tradicionalnem postopku, kjer sta osnovni sestavini maščoba (rastlinska olja in masla) in lužni kamen. Za odišavljanje mil uporablja čista eterična olja, za obarvanje pa gline, zelišča in druge naravne sestavine. Mila so zaradi svoje naravne sestave prijazna do kože in biološko razgradljiva. Posebnost in značilnost njenih mil je, da pri njihovi izdelavi uporablja tudi zdravilno termalno vodo vrelca v Podčetrtku, zaradi česar so mila dobila ime Olimska žajfca.

Čebelarstvo Lojen se nahaja v osrčju Kozjanskega regijskega parka, v zaselku Hrastje v občini Bistrica ob Sotli. Čebelarijo v AŽ panjih in imajo trenutno 37 čebeljih družin. Ponujajo različne vrste medu (akacijev, cvetlični, lipov, gozdni med), propolis in cvetlični prah.

‹ nazaj