Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
petek, 3. maj 2024
12:00 - 22:00 Festival Karavana okusov, Glavni trg Novo mesto
20:00 Jazz večer: Katja Koren, LokalPatriot Novo mesto
sobota, 4. maj 2024
06:30 Pohod na Golico in Španov vrh, zbor pred Tušem Novo mesto
10:00 - 22:00 Festival Karavana okusov, Glavni trg Novo mesto
10:00 Vodena vadba na Trim stezi Novo mesto, Olimpijski center Novo mesto
VečBela krajina
petek, 3. maj 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
sobota, 4. maj 2024
08:30 Akcija Občanka (pregled dojk), ZD Metlika
nedelja, 5. maj 2024
10:00 Prireditev ob 80. obletnici bombardiranja Dragatuša, Dragatuški plac Dragatuš
ponedeljek, 6. maj 2024
11:00 Prireditev ob dnevu slovensko-britanskega prijateljstva, pri spominski plošči zaveznikom Gornji Suhor
torek, 7. maj 2024
16:30 Bralni klub, Krajevna knjižnica Semič
VečPosavje
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
sobota, 4. maj 2024
15:00 Spidvej: Kvalifikacijska dirka za evropsko prvenstvo, Stadion Matije Gubca Krško
19:00 Recital: Jan Volčanšek, Viteška dvorana Brežice
nedelja, 5. maj 2024
17:00 Sprehod po muzeju: muzejski donatorji - ožilje muzeja - Franc Černelič in Lovro Jurečič, Posavski muzej Brežice
ponedeljek, 6. maj 2024
10:00 - 14:00 Dan odprtih vrat, porodnišnica Brežice
Več28.9.2022 | 14:00 | STA; M. K.
Metlika - V Belokranjskem muzeju v Metliki so po skoraj 50 letih od odprtja njene predhodnice sinoči odprli novo stalno arheološko razstavo. Predstavili so glavne območne arheološke najdbe od prazgodovine do srednjega veka, ker so v Beli krajini v zadnjih desetletjih odkrili več pomembnih novih najdišč in najdb, pa tudi več še nepredstavljenega gradiva.
Osnovna izhodišča pri postavitvi razstave Arheološko bogastvo Bele krajine so bila celovitost, izvirnost in uravnoteženost, je povedala njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek.
Ker je Bela krajina geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, je želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Razstavo je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.
Med glavnimi predstavljenimi najdišči je opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe.
Sicer pa predstavljajo tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljajo predmete, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb, je poudarila avtorica.
Tretja razstavna soba je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej pa je razstavno mesto dobil tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.
V preostalih sobah nove stalne arheološke razstave predstavljajo tudi antično in kasno antično oziroma zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.
Razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Kot njen prvi del so jo umestili v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Kasneje bo dobila tudi razstavni katalog, pripravili bodo še razno spremljevalno in promocijsko gradivo, je povedala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek.
Približno tretjino potrebnega denarja za razstavo je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji.
V Belokranjskem muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno povsem na novo urediti. Začeti nameravajo s srednjim vekom, je napovedala direktorica in še pristavila, da bo muzej po nekaj manj kot 50 letih, ko je bil brez tega, v kratkem dobil tudi redno zaposlenega arheologa.
Slika 1: Avtorica razstave Lucija Grahek (Foto: Rasto Božič/STA)
Slika 2: Belokranjski muzej po 50 letih do nove stalne arheološke razstave in tudi redno zaposlenega arheologa
Povezane objave
Ocene komentarjev