Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
nedelja, 28. april 2024
13:00 Košarka - Krka : Helios, ŠD Leona Štuklja Novo mesto
ponedeljek, 29. april 2024
17:00 Odprtje razstave "Whispers of Binary Dreams", Pumpnca Novo mesto
torek, 30. april 2024
20:00 Kresovanje v Regrči vasi, Sv. Rok Regrča vas
sreda, 1. maj 2024
06:00 Pohod na Javorovico, zbor pri GD Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju
06:00 Tradicionalna prvomajska budnica z Mestno godbo Novo mesto in mažoretami, Glavni trg Novo mesto
VečBela krajina
nedelja, 28. april 2024
08:00 Pohod po Sejemski pešpoti, zbor pohodnikov Vinica
15:00 Sprehod okoli Metlike, zbor na igrišču za OŠ Metlika
ponedeljek, 29. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
torek, 30. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
20:00 Kresovanje Smuk
VečPosavje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
sreda, 1. maj 2024
11:00 Prvomajsko srečanje Lisca
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
Več12.7.2022 | 19:30 | M. Glavonjić
Jez v Damlju, na katerem so se srečali ribiči, je bil pred leti saniran in je še vedno največja slovenska sladkovodna plaža. (Foto: M. G.)
Damelj - Odprta vprašanja se lahko dolgoročno rešijo zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov – Vodni in živalski svet ne poznata meja – Srečevali se bodo na vsaki dve leti
Namakanje trnka v mejni reki Kolpi je od nekdaj povezovalo slovenske in hrvaške ribiče. Po osamosvojitvi obeh držav pred 31 leti je bilo tega sodelovanja nekoliko manj in je potekalo ob spremenjenem režimu, a so v tem času športni ribiči z obeh bregov reke izkazali pripravljenost, že kar nujnost, da se uredi enotno upravljanje bogatega vodnega življa v Kolpi, ki seveda ne pozna državnih meja, ampak živi v enotnem habitatu.
Še tesnejše sodelovanje
Leta 2004, ko državi še nista bili del Evropske unije, je bila podpisana deklaracija med ribiškima zvezama Slovenije in Hrvaške o enotnem ribolovnem režimu, prejšnji teden pa so na pobudo obeh zvez in Zavoda za ribištvo Slovenije v Damlju s podpisom memoranduma to sodelovanje nekoliko prevetrili. S tem aktom je pravzaprav nakazano še tesnejše sodelovanje med ribiškimi družinami Črnomelj, Kočevje in Metlika na slovenski strani in športnoribolovnimi društvi Brod iz Broda na Kolpi, Kamačnik Vrbovsko, Mrežnica Duga Resa in ŠRD Ozalj na hrvaški strani. Prav tako želijo najprej opozoriti obe državi na nujnost vpeljave enotnega ribolovnega režima na vseh mejnih rekah, s poudarkom na zaščiti ogroženih ribjih vrst. To odprto vprašanje se lahko dolgoročno reši zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov, ki pa je do zdaj žal izostala, so v govorih povzeli predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, predsednik Hrvaške zveze za športni ribolov Vladimir Sever in predsednik Ribiške družine Črnomelj Bojan Levai, ki je bil hkrati tudi idejni vodja in gostitelj tega dogodka.
»Kot pri vsaki stvari bi bilo lahko tudi sodelovanje med ribiči še učinkovitejše, a ne glede na vse med nami ni bilo nikoli večjih težav,« je dejal Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje, ki gospodari z reko Kolpo na 40 kilometrih od sotočja s Čabranko do jezu v Slavskem Lazu. Izkušnje kočevskih ribičev, ki, mimogrede, poleg Čabranke in dela Kolpe skrbijo tudi za ribji zarod v reki Rinži ter v jezerih v Kočevju in Kočevski Reki in imajo v Sloveniji največje območje, radi povzamejo tudi drugi kolegi, je bilo slišati na jezu v Damlju, kjer so se podpisniki memoranduma obvezali, da se bodo sestajali na vsaki dve leti in urejali vsa odprta vprašanja. Da bo vse držalo kot pribito, so dan končali z vložkom mladic domorodne potočne postrvi in lipana v Kolpo.
Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.
Slika 1: Jez v Damlju, na katerem so se srečali ribiči, je bil pred leti saniran in je še vedno največja slovenska sladkovodna plaža. (Foto: M. G.)
Povezane objave
Ocene komentarjev