Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
petek, 3. maj 2024
12:00 - 22:00 Festival Karavana okusov, Glavni trg Novo mesto
20:00 Jazz večer: Katja Koren, LokalPatriot Novo mesto
sobota, 4. maj 2024
06:30 Pohod na Golico in Španov vrh, zbor pred Tušem Novo mesto
10:00 - 22:00 Festival Karavana okusov, Glavni trg Novo mesto
10:00 Vodena vadba na Trim stezi Novo mesto, Olimpijski center Novo mesto
VečBela krajina
petek, 3. maj 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
sobota, 4. maj 2024
08:30 Akcija Občanka (pregled dojk), ZD Metlika
nedelja, 5. maj 2024
10:00 Prireditev ob 80. obletnici bombardiranja Dragatuša, Dragatuški plac Dragatuš
ponedeljek, 6. maj 2024
11:00 Prireditev ob dnevu slovensko-britanskega prijateljstva, pri spominski plošči zaveznikom Gornji Suhor
torek, 7. maj 2024
16:30 Bralni klub, Krajevna knjižnica Semič
VečPosavje
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
sobota, 4. maj 2024
15:00 Spidvej: Kvalifikacijska dirka za evropsko prvenstvo, Stadion Matije Gubca Krško
19:00 Recital: Jan Volčanšek, Viteška dvorana Brežice
nedelja, 5. maj 2024
17:00 Sprehod po muzeju: muzejski donatorji - ožilje muzeja - Franc Černelič in Lovro Jurečič, Posavski muzej Brežice
ponedeljek, 6. maj 2024
10:00 - 14:00 Dan odprtih vrat, porodnišnica Brežice
Več28.6.2010 | 10:20 | M. M.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
Hrošči, Zavod za varstvo narave[.doc](1 MB)
Slika 1: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Slika 2: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (Foto: M. Vernik)
Slika 3: Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Slika 4: Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Povezane objave
Ocene komentarjev