kočevsko-ribniško

Vetrolom v Kočevskem Rogu; ne hodite v poškodovane gozdove

19.7.2023 | 20:30 | M. K.

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Neurja so tudi minulo noč povzročila škodo v gozdovih, po prvih ocenah je bilo podrtega 50.000 kubičnih metrov drevja, največ na jugovzhodu Slovenije. Znana je tudi natančnejša ocena škode v vetrolomu 12. in 13. julija - podrtega in poškodovanega je bilo za več kot 300.000 kubičnih metrov drevja, je sporočil zavod za gozdove.

Neurje z vetrom je v minuli noči škodo v gozdovih povzročalo predvsem v višje ležečih predelih jugovzhodne Slovenije (Rog), ob jarkih, sestojnih robovih, grebenih ter infrastrukturi. Nastajali so lokalno močnejši vrtinci, ki so povzročili koncentrirane poškodbe, npr. na Topolšici.

V ostalih delih države so poškodovana posamezna drevesa ob robovih gozda in infrastrukturi, tako da so bile ponekod ceste neprevozne zaradi padlega drevja. Različne službe se trudijo, da čim prej vzpostavijo tudi prevoznost gozdnih cest. Po prvih ocenah je poškodovanega okoli 50.000 kubičnih metrov drevja, je danes sporočil Zavod za gozdove Slovenije.

Prikaz območij, poškodovanih v vetrolomu 12. in 13. julija ter prikaz izbranega drevja za posek zaradi podlubnikov po gozdnogospodarskih enotah (ZGS)

Prikaz območij, poškodovanih v vetrolomu 12. in 13. julija ter prikaz izbranega drevja za posek zaradi podlubnikov po gozdnogospodarskih enotah (ZGS)

Znani so tudi natančnejši podatki o škodi, ki je nastala 12. in 13. julija. Takrat so bila najbolj prizadeta gozdnogospodarska območja Slovenj Gradec, Bled, Maribor, Tolmin, Murska Sobota in Kranj. Po ocenah, ki so jih revirni gozdarji pridobili tudi s pregledi gozdov s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je skupaj podrtih in poškodovanih več kot 300.000 kubičnih metrov drevja. Podiralo je posamezno, ob robovih in infrastrukturah, ter v šopih in sestojno. 15 odstotkov celotne ocenjene količine poškodovane lesne mase je nastalo v državnih gozdovih.

Poškodovani so tako listavci kot iglavci, pri katerih je največ poškodb na smrekah. "Ker so poškodovane smreke zelo primerne za še večjo namnožitev podlubnikov, priporočamo, da lastniki gozdov čim prej začnejo sanacijo poškodovanih gozdov na območjih, kjer prevladuje smreka," so zapisali na zavodu, a opozorili, da se je del v gozdu vedno treba lotiti previdno in s primerno opremo.

Prikaz škode, nastale po vetrolomih v juliju 2023

Prikaz škode, nastale po vetrolomih v juliju 2023

"Posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato lastnikom gozdov priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in primerno opremljeni. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo usposobljene gozdne delavce," so poudarili.

Še vedno velja tudi opozorilo vsem obiskovalcem gozdov, da se ne gibajo v poškodovanih gozdovih, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves.

Posebno nevarnost predstavljajo poškodovana in izruvana drevesa smreke in rdečega bora. Ob visokih poletnih temperaturah predstavljajo optimalne razmere za širitev podlubnikov, s tem pa grožnjo še preostalim nepoškodovanim drevesom teh vrst.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava