posavje

Brežan: Odpiramo vrata prostorskemu umeščanju JEK 2

30.6.2023 | 11:00 | STA; M. K.

Lenka Kavčič, Uroš Brežan in Lenča Humerca Šolar na novinarski konferenci (Foto: STA)

Ljubljana - Nova strategija prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v sredo sprejel DZ, odpira vrata tudi za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne v prostor, kar dosedanja ni dopuščala, je kot pomembno novost dokumenta izpostavil minister za naravne vire Uroš Brežan. Kot je pojasnil, nov dokument ne predvideva natančne lokacije za blok.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za naravne vire in prostor Brežan, je stara strategija, ki je bila sprejeta leta 2004, dovoljevala samo podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Prehod iz starega v novi strateški dokument pomeni, da lahko začnemo prostorsko umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne," je poudaril minister.

Po njegovih besedah pa dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja v državi, ne predvideva natančne lokacije izgradnje novega bloka. "Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, odpira pa vrata, da se ti postopki začnejo," je dodal Brežan.

Strategija pa, tako minister, odpira vrata tudi za večje število majhnih jedrskih reaktorjev. Vanjo pa so prav tako "eksplicitno zapisali, da na reki Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, kar je bila tudi ena od koalicijskih zavez".

"Rešitve so usmerjene v doseganje učinkovite, trajnostne in inovativne rabe prostora in virov ter postopni prehod na participativni model upravljanja prostora. Vse to moramo storiti, če želimo prihodnjim organizacijam zagotoviti čisto, zdravo in kakovostno okolje," je strnil minister.

Sistem poselitve in promet

Med konkretnejšimi ključnimi izzivi, ki jih naslavlja dokument, so po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire Lenke Kavčič med drugim neracionalna raba prostora, problematika neenakomerne razpršene poselitve, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidni vplivi podnebnih sprememb. Kot je dejala Kavčič, zdaj končno razpolagajo z mehanizmi, da zaustavijo te negativne trende razvoja.

Glede razvoja prometa pa je dejala, da daje dokument poudarek javnemu potniškemu prometu. "Poudarek bo na hitrejšemu, bolj intenzivnemu razvoju oblik javnega potniškega prometa tako znotraj širših mestnih območij kot tudi na daljše relacije," je dodala.

Po njenih besedah so na življenje slehernika vplivala tako, da bo na dolgi rok prinesla boljšo kakovost življenja. "Ne želimo si nadaljnje razpredenosti cestnega omrežje, želimo si varovanja narave in skozi to povečati kakovost bivanja. Širša mestna območja so na nek način koncentracija obstoječih dejavnosti v prostoru in delovnih mest. To ne pomeni, da ne spodbujamo razvoja podeželja - ravno nasprotno. Tudi tukaj je treba zagotoviti primerne pogoje za bivanje, kar pa ne pomeni, če parafraziram, avtoceste do zadnje samotne kmetije," je podčrtala in dodala, da je treba v tej luči poiskati druge načine dostopnosti, kot so so alternativne oblike prevoza.

Lenča Humerca Šolar iz sektorja za strateški prostorski razvoj pa je pojasnila, da za razliko od stare nova strategija prinaša drugačen koncept razvoja prostora. Medtem ko je prva še posebej naslavljala sistem poselitve, javne infrastrukture in krajine, je novo sprejeta te tri elemente povezala v enoten koncept prostorskega razvoja.

Zanjo je bilo treba pripraviti številne strokovne podlage, nezanemarljivo pa je po besedah predstavnice ministrstva tudi dejstvo, da se je dovolj časa namenilo posvetovalnim dogodkom, na katerih so bile vse ključne vsebine usklajene z različnimi deležniki na javnih posvetih.

Glede očitkov opozicijskih strank, da nova strategija ne rešuje "zbirokratiziranih postopkov" prostorskega načrtovanja, pa so predstavniki ministrstva za naravne vire pojasnili, da omenjeni postopki niso predmet dokumenta, temveč zakona o urejanju prostora in graditvi. Po besedah Brežana bistven problem prav tako niso postopki umeščanje in graditev objektov, temveč "nerešeni konflikti, ki jih imamo v prostoru".

"Dosledno spoštovanje zavez, ki ji sprejmemo v strategiji in drugih dokumentih te države, pa bi verjetno zmanjšalo konflikte v prostoru in skrajšalo postopke priprave prostorskih aktov," je ministra dopolnila Humerca Šolar.

K rešitvi konfliktov v prostoru, s tem pa tudi na skrajšanje postopkov priprave in sprejemanja izvedbenih prostorskih aktov, bodo po oceni Humerca Šolar vplivali tudi regionalni prostorski načrti, ki morajo biti pripravljeni do leta 2026. Akcijski načrt za izvajanje celotne nove strategije pa bo pripravljen v roku pol leta od njenega sprejetja.

‹ nazaj