dolenjska

FOTO: Pušelšank v Dragi

22.9.2019 | 09:30 | Besedilo in fotografije: R. N.

Med drugim so prikazali, kako se je včasih tesalo.

Predsednik Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu Robert Jereb

Jože Možina se še dobro spominja pušelšankov.

Tudi včeraj ni manjkalo dobre volje.

Draga pri Šentrupertu - V Dragi pri Šentrupertu je bilo včeraj zelo živahno. Tukajšnje etno družabno društvo je namreč v središču vasi pri društveni hiši pripravilo tradicionalno etnološko prireditev Pušelšank, na kateri so širši javnosti predstavili izseke življenja naših prednikov.

V preteklih letih so med drugim prikazali košnjo in spravilo krme, kot so ju poznali med letoma 1930 in 1970, osipavanje krompirja s starim lesenim plugom in konjem, ročno pranje perila, mletje žita na ročni mlin, praženje ječmena in kuhanje ječmenove kave ipd. Tokrat so prikazali, kako se je včasih kovalo, tesalo, kako so včasih pletli vrv, kako so gospodinje v mentrgi zamesile kruh, članice Prosvetnega društva Ormož pa so izdelovale rože iz krep papirja.

»Pušelšank pomeni točiti vino pod vejo oziroma šank pod vejo, na Primorskem je poznan kot osmica. Jeseni so pušelšanke organizirali, da so spraznili sode in se pripravili na novo letino. Kmetom, ki so imeli vino, je to pomenilo dodaten vir zaslužka,« je povedal Robert Jereb, predsednik draškega društva.

Pušelšanku so v Dragi rekli tudi 'na pu za šenk', na pol zastonj, saj je bilo vino cenejše kot v gostilni. »Če je bil denimo v gostilni liter vina deset takratnih denarnih enot, je bil na pušelšanku šest,« dodaja Jereb. Odvijali so se predvsem ob koncu tedna, pa tudi med tednom ob kakšnem večjem delu – po kopanju v vinogradu, rezanju, po žetvi, mlačvi, košnji, po delu na njivi ipd. Začel se je zvečer, trajal pa do polnoči, dlje redko. V Dragi so bili pušelšanki navadno pri Okornovih, tam so bili največkrat in najbolj imenitni, bili so tudi pri Medvedovih in pri Hribarjevih. Imeli so jih tudi v drugih vaseh v okolici Šentruperta, na primer na Ravniku pri Maroltu (po domače pri Kamnarju), v Kamnju pa pri Čehovih.

Nanje se je vabilo ustno, zanimivi so bili predvsem na kakšni kmetiji, kjer je bilo veliko deklet, pripoveduje Jože Možina, ki se vaških zabav, kot jim pravi, še dobro spominja. »Na pušelšankih se je srečevala mladina od vsepovsod. Zahajali smo predvsem na tiste, kjer so bila dekleta. Tudi marsikatera ljubezen je vzcvetela tam, pa tudi kakšne bunke so padale. Skoraj ni minil pušelšank brez pretepa, največkrat zaradi punc.«

Pri nas so pušelšanki potekali do 60. leta, kajti kasneje je oblast prosto prodajo prepovedala oz. bilo potrebno prodajo prijaviti in od nje plačati davke. Zagnani člani Etno družabnega društva Draga pri Šentrupertu si že vrsto leto prizadevajo obuditi stare dogodke, običaje, šege in navade. Leta 2012 so izdali tudi brošuro z naslovom Pušelšanki v šentrupertski dolini, pred leti pa še brošuro o kulinarični dediščini šentrupertske doline z naslovom Mama kašo kuhala.

‹ nazaj