Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 8. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
19:00 Predavanje: Po 200 letih – rešena skrivnost: čelada s Kope nad Kompoljami, predavalnica Dolenjskega muzeja Novo mesto
četrtek, 9. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
09:00 Društvo šola zdravja: 10 let jutranje telovadbe v MO Novo mesto, zelenica pod Planetom Tuš Novo mesto
15:00 Predavanje in izmenjava sadik - Miša Pušenjak: Vzgoja domačih sadik, Dvorec Gregorčič Šmarješke Toplice
VečBela krajina
sreda, 8. maj 2024
13:00 Bralno srečanje, DSO Črnomelj
17:00 Ura pravljic in ustvarjalna delavnica, Ljudska knjižnica Metlika
19:00 Akcija Tik-tak, GD Suhor
četrtek, 9. maj 2024
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
petek, 10. maj 2024
20:00 Koncert Big banda Črnomelj, ŠD OŠ Mirana Jarca Črnomelj
VečPosavje
sreda, 8. maj 2024
17:00 Boris Hajdinjak - Reštanj in Reštanjski (predavanje), vaška soba Reštanj
četrtek, 9. maj 2024
19:00 Večer klasične glasbe (pianist Sam Rotman iz ZDA), Posavski muzej Brežice
petek, 10. maj 2024
19:30 Predmaturitetni recital Antona Ajstra, Viteška dvorana Brežice
20:30 Noč utrdb - javno vodstvo in koncert, grad Brestanica
sobota, 11. maj 2024
09:00 - 12:00 Pohod po poti dr. Slavka Sušina, vaški kozolec Pišece
Več19.10.2018 | 18:55 | Besedilo in foto: M. L.-S.
Kočevje - V stavbi srednje šole Gimnazije in srednje šole Kočevje so včeraj odprli razstavo Življenje z reko Rinžo. Po otvoritvi razstave, ki jo je odprl ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje Tomaž Markovič, je zbrane po razstavi in ob tem številne izmed udeležencev tudi po spominih na otroštvo in mladost popeljala Živa Ogorelec iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki je razstavo tudi pripravil.
Kot je povedala Ogorelčeva, so razstavo odprli junija 2017 in je sedaj na gostovanjih. Avtorji razstave, ki jo spremlja istoimenski katalog, so: Živa Ogorelec, Vesna Jerbič Perko, Ivan Kordiš, Mihael Petrovič ml. ter Nadja Kovačič in Mojca Slapar. Razstava je namreč zelo široka. Obravnava geografski del, poplave, mline, žage, vključuje tudi etnološki del in nesnovno dediščino, od tega kako so ljudje živeli z Rinžo, kako so jo dojemali, do družabnega življenja, predstavlja pa tudi ribolov in se zaključi z Ribiško družino Kočevje, ki upravlja z vodnim življem v Rinži.
V predstavitvi razstave, ki je predstavljena po sklopih na več panojih na stenah hodnika v prvem nadstropju šole, je Ogorelčeva povedala več zanimivosti, med drugimi tudi to, da je bilo Kočevje včasih na otoku, okoli in okoli obdano z Rinžo. »To lepo vidimo na Valvasorjevi upodobitvi Kočevja,« je povedala in dodala, da so prekop naredili v obrambne namene. Rinžo so prekopali od današnjega Gaja približno do kraja, kjer je danes avtobusna postaja, že v II. polovici 18. stoletja pa so prekop zasuli.
»Rinža je bila pred drugo svetovno vojno nizka, razlezena, močvirnata. Predel, kjer je danes športna dvorana, pa v stiku Kidričeve in Tesarske ulice in še kje drugje, je bil zamočvirjen. Podpornih zidov še ni bilo. Ljudje, ki so takrat preživljali otroštvo ob Rinži, imajo zelo lepe spomine, kako so se kopali in igrali. Staršev ni bilo strah, da bi se otroci utopili, saj je bila voda zelo nizka,« je povedala o času pred drugo svetovno vojno in dodala, da je bila Rinža takrat tudi tekoča, čeprav res zelo počasna, vendar pa se je, ker je bila tekoča, sama čistila. To pa se je spremenilo po vojni, ko so začeli z obnovitvenimi deli. Rinžo so obzidali, zožali in dvignili, tako da je postala globlja, vendar pa so, kot je dejala, s tem sicer dobrim dejanjem povzročili, da se Rinža ni mogla več sama očiščevati.
»Biološki material se je začel usedati na dno, ko se je razgrajeval pa je bilo vse manj kisika, kar pa je eni rastlini zelo ustrezalo. Gre za rumeni blatniki, ki se je tako zelo razširil, da so nekatere rastline, kot je denimo račja zel, ki je pomembna, ker nanjo ribe odlagajo ikre, skoraj izginile,« je povedala. Prav rumeni blatnik pa je tudi težava, s katerim se v Kočevju srečujejo še danes in to kljub temu, da so jo lani v predelu od knjižnice skozi mesto temeljito očistili, ne samo rastlinja, ampak tudi njeno dno. Ob tem pa je kot zanimivost povedala tudi, da sta v Rinži imamo dve posebni ribi, ki jih drugje nimajo. »To so platičke in žlajm,« je povedala in pojasnila, da sicer ne gre za posebni vrsti, ampak samo za domače poimenovanje rdečeperke in linja, ki pa je v uporabi samo na Kočevskem.
Galerija (17)
Slika 1: Zbrane je po razstavi popeljala Živa Ogorelec.
Slika 2: Razstavo je odprl ravnatelj Tomaž Markovič.
1/17: Rinža001
2/17: Rinža002
3/17: Rinža003
4/17: Rinža004
5/17: Rinža005
6/17: Rinža006
7/17: Rinža007
8/17: Rinža008
9/17: Rinža009
10/17: Rinža010
11/17: Rinža011
12/17: Rinža012
13/17: Rinža013
14/17: Rinža014
15/17: Rinža015
16/17: Rinža016
17/17: Rinža017
Povezane objave
Ocene komentarjev