kultura

Dr. Andreju Smrekarju Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

21.5.2024 | 18:30 | STA; M. K.

Ljubljana/Kostanjevica na Krki - V Narodni galeriji je bila dopoldne slovesnost s podelitvijo Valvasorjevih odličij. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo sta prejela arheologinja in muzealka Verena Perko ter umetnostni zgodovinar, kostanjeviški rojak in častni meščan Občine Kostanjevica na Krki Andrej Smrekar. Podelili so še tri Valvasorjeva nagrade za enkratne dosežke, ki so jih izbrali med 16 predlogi.

Podelitev nagrade Andreju Smrekarju (Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija)

Andrej Smrekar

Muzejski svetnik dr. Andrej Smrekar je leta 1977 diplomiral in leta 1981 magistriral iz umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Prve strokovne korake je naredil v rojstni Kostanjevici na Krki, ko je deloval za mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, bil kustos in pozneje direktor Galerije Božidar Jakac s prekinitvami med letoma 1977 in 1991. V letih 1980-1982 je bil svobodni slušatelj na harvardski univerzi (Harvard University), kjer je leta 1991 doktoriral. V letih 1991-2005 je bil direktor Narodne galerije. Od leta 2006 dalje je kustos zbirke del na papirju v Narodni galeriji.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovniski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij, vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Je avtor pomembnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena in se je kot široko razgledan intelektualec in izjemen strokovnjak, hkrati pa muzealec pripravljen veliko angažirati tudi za dobrobit Slovenskega muzejskega društva.

Smrekar je povedal, da je ob nagradi, ki je veliko priznanje muzejske srenje muzealcu, neskončno počaščen. Mlajšim kolegom svetuje, naj kljub temu, da se muzej mora spreminjati in do so pred njim vedno nove naloge in področja, vedno pazijo na "osnovne muzealske zadeve, ki se začenjajo z dokumentacijo in skrbjo za njegovo premoženje".

Andrej Smrekar (Foto: Dokumentacija Narodne galerije)

Verena Perko

Verena Perko je muzejska svetnica, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicistka, pripovedovalka in pesnica. Kot strokovna kritična muzealka se zaveda, da je "muzej brez muzealcev, ki udejanjajo najžlahtnejše muzejsko poslanstvo s srcem, samo stavba z zbirkami in hiša z nezadovljnimi obiskovalci v deželi brez identitete in kolektivnega spomina," so v utemeljitvi navedli njene besede.

Perko je ob prejemu nagrade povedala, da jo je nagrada presenetila ter da jo zaradi svoje hiperkritičnosti ni pričakovala. Meni, da vloga muzeja ni prikazovanje tistega, kar "govorijo in hvalijo vsi". Muzeji morajo pokazati tisto, "kar je skrito, koga smo izrinili iz svojega kolektivnega spomina". Mladim kolegom pa nagrajenka polaga na srce, naj ne pozabijo, kakšna je družbena vloga muzejev. "Muzeji so ogledalo družbe in ogledalo družbi," je povedala.

Nagrade za enkratne dosežke

Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke sta prejela Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina za razstavo Kruha in iger o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno. Razstava je osvetlila drzne likovne komentarje vojne, ki opozarjajo na pomen umetnosti pri uporu in kritiki družbeno-političnih razmer. Dinamična postavitev je poudarila interdisciplinarnost pri raziskovanju umetnin, z didaktičnim pristopim pa je predstavila zakulisje raziskovanja, piše v utemeljitvi.

Nagrado za enkratne dosežke je prejela tudi avtorska skupina za razstavo Universum Plečnik: Od delavnice in mita. Razstava z obravnavo izbranih arhitektovih pristopov in s tematiziranjem kompleksnega odnosa med učiteljem in študenti reflektira bogato Plečnikovo zapuščino in doslej manj izpostavljene teme.

Za enkratne dosežke sta Valvasorjevo nagrado prejela še Janko Boštjančič in Andrej Gaspari za razstavo Enigma - skrivnostno zakulisje vojne. Kot piše v utemeljitvi, uspe razstava z dovršeno interpretacijo osrednjega razstavnega predmeta odstreti številna pomembna vprašanja druge svetovne vojne, začenši z vlogo kodirnih sistemov v vojaških spopadih in pomenom razkritja nacistične skrivne komunikacije do tehničnih podrobnosti kodirne naprave Enigma.

Na današnji prireditvi so podelili še pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj.

‹ nazaj