dolenjska

DSO Novo mesto rešuje kadrovsko stisko

26.7.2024 | 14:00 | L. Markelj

Novo mesto - V Domu starejših občanov (DSO) Novo mesto ne stojijo križem rok pri kadrovski problematiki in ne čakajo le na pomoč države, ampak sami iščejo rešitve ter se trudijo na različne načine priti do tako potrebnih zaposlenih.

»Najhujši je primanjkljaj zdravstvenega kadra: bolničarjev – negovalcev bi npr. takoj zdaj zaposlili dvajset pa tri medicinske sestre. Pomagamo si s prekvalifikacijo presežka oskrbnega kadra, kot so: strežnice, gospodinje, oskrbovalke in varuhinje, pomagamo si tudi s pogodbenim delom upokojenih medicinskih sester in s študenti zdravstvenega nege ali zdravstvene smeri. Manjka nam tudi kuharjev in njihovih pomočnikov pa slaščičarjev. Na vsa ta razpisana delovna mesta prijav dejansko ni,« razmere opisuje direktorica DSO Novo mesto Mateja Jerič in dodaja, da imajo že vrsto let težave z nadomeščanjem delavcev, ki se upokojujejo.

Mateja Jerič (Foto: L. M.)

»Mladi z ustrezno izobrazbo se za zaposlitev pri nas skoraj ne odločajo, saj je delo v domovih za marsikoga prenaporno, poteka vse dni v letu, med vikendi in prazniki, plača pa je za zahtevno in težko delo, pri katerem kadrovski normativni ne sledijo vedno bolj zahtevni negi in oskrbi stanovalcev, neustrezna. Mladi raje študirajo in se zaposlujejo drugod,« pripoveduje.

JESENI ŠTIPENDIJE

Zato se v domu zelo trudijo za zaposlitev motivirati dijake in študente, ki pri njih med šolanjem opravljajo prakso. Odločili so se, da v letošnjem šolskem letu začnejo podeljevanje kadrovskih štipendij, za kar so samoiniciativno spisali Pravilnik o štipendiranju kadrov, ki je v sprejemanju. Podporo jim je obljubil že novomeški župan Gregor Macedoni, »z drugimi dolenjskimi župani pa se o sofinanciranju izobraževanja kadrov še dogovarjamo in upamo na sodelovanje. Ne sme nam biti vseeno, kakšne oskrbe bodo deležni naši starejši, če je sploh bodo, saj so razmere na tem področju res zelo kritične,« pove direktorica novomeškega DSO.

Za šolsko leto 2024/25 bodo tako konec septembra razpisali največ sedem kadrovskih štipendij za poklice kuhar, slaščičar, tehnik zdravstvene nege, bolničar – negovalec, diplomirana medicinska sestra. Pet interesentov že imajo.

Albanska delavka deli kavo. S prijaznostjo jezikovne ovire hitro odpadejo. (Foto: arhiv DSO)

ZAKON DOBRODOŠEL

Štipendiranje bo mogoče za vse štiri letnike šolanja, čeprav država sofinancira le zadnji letnik študija dijakov in študentov smeri zdravstvene nege. »Sicer smo veseli, da je prišlo do sprejetja zakona, saj bo med drugim sofinanciral tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo, podporo in razbremenitev zaposlenih, vključevanje prostovoljcev itn.,« pove Jerič, a poudari, da bi država morala v prvi vrsti mlade stimulirati k zaposlovanju v deficitarnih poklicih z ustreznim nagrajevanjem, »saj sicer kadri odhajajo drugam, kjer so boljše plače in je ugodnejši delavnik.«

Za vladne rešitve za lažje zaposlovanje v DSO naj bi šlo v treh letih okoli deset milijonov evrov.

Mateja Jerič poudari odlično sodelovanje s šolami, kot sta novomeški Srednja zdravstvena in kemijska šola ter Fakulteta za zdravstvene vede – zanje so učna baza. »Med prakso se šolarji lepo povežejo z našimi stanovalci, medgeneracijsko druženje vedno znova navdihuje in seveda jih skušamo nagovoriti za zaposlitev pri nas,« pove.

BRONASTO PRIZNANJE

A tudi brez zaposlovanja tujcev ne gre, in če v novomeškem domu, v katerem je na voljo 375 postelj, zaradi pomanjkanja zaposlenih še ne zapirajo oddelkov, pa ne morejo odpirati novih, ki bi jih lahko. Lani so v uporabo predali nov Dnevni center Ajda in prizidek Bob, ki so ju postavili z lastnimi sredstvi ter s pomočjo države in EU in kjer je mogoča večja kakovost prebivanja.

»Žal dejavnosti ne moremo dodatno širiti, tri nadstropja v novem prizidku so prazna. Ob poslabšanju kadrovske situacije bomo primorani – kot še nekateri domovi po Sloveniji – zmanjševati število postelj v domu oz. zapirati oddelke. Tega si res ne želimo in z različnimi prijemi se trudimo, da nam uspe,« pravi direktorica Mateja Jerič.

Med te prijeme sodi tudi pristop za privabljanje tujih delavcev, za kar je Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine DSO Novo mesto pred kratkim podelila bronasto priznanje za inovativnost.

Nasmejana Venezuelka (na desni) deli hrano stanovalcem. (Foto: arhiv DSO)

»Veseli nas in hkrati navdaja s ponosom, da so v nas prepoznali delodajalca in akterja, ki v lokalnem okolju s povezovanjem in skupaj s partnerjema – Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto – ter inovativnimi pristopi aktivno skrbi za prihod nove, tuje delovne sile, njihovo zaposlovanje, integracijo v lokalno okolje ter ohranitev tujcev kot delovne sile v našem okolju. Zelo pomembno se nam namreč zdi, da se na človeka, ki pride s 'trebuhom za kruhom' ne gleda samo kot na razpoložljivo delovno silo, ampak da je prav vsak socialno in kulturno bitje, ki ima poleg zaposlitve in rednega mesečnega prihodka tudi možnost preživljanja kakovostnega prostega časa s svojo družino in prijatelji. In to pri nas dela tisto pomembno razliko. Hkrati pa poskrbimo, da pomembni poklici ostajajo živi, da bo lahko kdo skrbel za naše starostnike,« priznanje komentira Jeričeva.

NEGUJEJO STRPNOST

Tuji zaposleni prihajajo iz BiH, Srbije, Kosova, Kolumbije, Romunije, Ukrajine, Moldavije, Hrvaške, Rusije in iz Venezuele. V domu jim nudijo 40-urni tečaj slovenskega jezika, v sodelovanju s srednjo zdravstveno šolo pa bo mogoče teh ur v prihodnosti še več.

Direktorica je zadovoljna, da v domu ni kake nestrpnosti do tujcev, ki so v glavnem srčni in se lepo povezujejo s stanovalci, zaposleni pa jim tudi prijazno pomagajo, ko pride do jezikovnih ovir. »Seveda se spoprijemamo s posameznimi zadržki do tujcev, a jih skušamo premagovati s pogovorom, z druženjem in detabuiziranjem. Veliko delamo na ozaveščanju in povezovanju ter na medsebojni podpori. Še kako se zavedamo, da so dobri medsebojni odnosi ključni za dobro delovno vzdušje, da se zaposleni čutijo spoštovane in cenjene. Gre pa vsa pohvala sodelavcem, ki se kljub vsem obremenitvam trudijo delati strokovno, kakovostno in s sodelovanjem vseh nam uspeva premagovati težave s pomanjkanjem kadra«, še pove Mateja Jerič.

‹ nazaj