Marija Marinček, predsednica Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, pravi: »Če ni stalne podpore, tudi napredka ne more biti«. V osmih letih se je zvrstilo pet kmetijskih ministrov, vsak s svojo vizijo. Potrošniki so zmedeni, lokalno pa še ne pomeni ekološko.

Na kmetiji Renko na Leskovcu v Podborštu nad Šentjanžem je Govedorejsko društvo Sevnica pod pokroviteljstvom sevniške občine, krajevne skupnosti Šentjanž in Kmečke zadruge Sevnica v sodelovanju s kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto pripravilo prikaz kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij in prikaz gozdarske tehnike

Te dni se končuje triletni projekt Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta ali krajše EIP suha travišča. V tem času smo v okviru partnerstva obravnavali gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travišči na Kumu, v Halozah in na Gorjancih.

V petek se bo s tradicionalno povorko dolenjskih vinogradniških društev na Glavnem trgu začel četrti Festival in že 53. Teden cvička s študentsko Cvičkarijo.

V Žužemberku je v organizaciji Turističnega društva Suha krajina potekal šestnajsti izbor za najboljšega pridelovalca šmarnice z razglasitvijo šampiona. V ocenjevanje so prejeli 82 vzorcev, Lavričeva sladka šmarnica pa prihaja iz vinske gorice Straška gora.

V prostorih Hiše dobrot Bele krajine je v soboto potekalo ocenjevanje vin za 43. Vinsko vigred, ki bo letos od 16. do 18. maja. V oceno je prispelo 178 vzorcev vin, od tega 20 vzorcev iz sosednje Hrvaške.

Pred sadjarji je zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse več izzivov. Za pomoč pri vzpostavitvi celostnega in dolgoročno vzdržnega modela slovenske pridelave jabolk v razmerah podnebne nestabilnosti so pod vodstvom ljubljanske biotehniške fakultete izvedli projekt, katerega rezultat so novi tehnološki ukrepi in znanje za pomoč sadjarjem.

V Gadovi peči, za mnoge zibelki cvička, je bila prejšnja sreda velik dan. Člani Vinogradniško turističnega in kulturnega društva Gadova peč so simbolično obeležili začetek gradnje oziroma prenove društvenega hrama in ureditve večnamenskega prostora.

KZ Metlika je bila ustanovljena 8. aprila 1945, sama zgodovina zadruge pa sega celo v leto 1909, ko je bila ustanovljena prva vinarska zadruga v Beli krajini.

Danes ob desetih dopoldne se je v prostorih novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda začelo ocenjevanje vzorcev vina za 53. Teden cvička, ki bo letos v Novem mestu 23. in 24. maja.

Kmetijska zadruga Metlika obeležuje 80-letnico delovanja. Med načrti izpostavljajo sodelovanje s kooperanti v govedoreji ter spodbudo in pomoč mlajšim generacijam, da bi se odločale za nadaljevanje vinogradniške tradicije. Načrtujejo tudi prenovo vinske kleti, novo pakirno linijo v mesnopredelovalnem obratu in novo enoto gostinskega programa.

Nizke temperature minulo noč so škodo povzročile tudi sadjarjem v naši regiji.

Na začetku vasi Šmarčna, takoj za lično vaško cerkvico stoji velik kozolec toplar. Na daleč ni videti dosti drugačen od drugih podeželskih 'bratov'. A ko obiskovalec stopi bližje, hitro vidi, da prenovljen Dolinškov kozolec z letnico 1920 resda ne opravlja več svoje prvotne vloge sušenja sena ali žita, pač pa opravlja drugo pomembno poslanstvo – ohranjanje kulturne dediščine kraja in okolice.

Čeprav so vinogradniki iz Vinorodne dežele Posavje včeraj v kleti Kmečke zadruge (KZ) Krško pričakovali ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušič, zagotovo niso mogli biti razočarani nad državnim sekretarjem Ervinom Kosijem. Pozorno je prisluhnil njihovim težavam in tudi jasno odgovoril na njihova vprašanja, pomisleke in pobude ter pojasnil, v katero smer gredo prihajajoče spremembe zakona o vinu.

Iz bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša prihaja pobuda o priključitvi k štajerskemu okolišu. Obstoječi okoliš Bizeljsko - Sremič po njihovem mnenju premajhen, glede na to, da sta odkup in prodaja grozdja dovoljena le znotraj okoliša.

Turistično društvo Boštanj ob Savi je pripravilo včeraj v dvorani TVD Partizan v Boštanju 5. salon sadnih vin in sokov ter 8. ocenjevanje teh.

Hladna jutra v minulih treh dneh, ko je temperatura pri tleh padla tudi do - 5 stopinj Celzija, so bila bržkone usodna za letošnjo letino marelic v Posavju.