Arhiv Lokalno.si

V obdobju od 18. julija, ko je bil zaznan prvi primer bolezni modrikastega jezika, do sredine novembra je po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v Sloveniji poginilo 11.551 ovc, kar je štirikrat toliko kot lani v istem obdobju (3.183). Vrhunec poginov so zaznali septembra, ko je poginilo kar 4.337 glav drobnice. Pri govedu in kozah ni bilo večjega odstopanja.

Država je rejcem pomagala z 1,3 milijona evrov finančne pomoči. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je na podlagi 1.172 odločb izplačila izvedla 24. decembra. Januarju bodo predvidoma sledile še odločbe o finančni pomoči zaradi pogina ovnov.

Višina pomoči se giblje od 221 evrov za poginulo ovco, zabeleženo v centralnem registru drobnice, do 332 evrov za poginulo ovco, vključeno v rejski program in vpisano v rodovniško knjigo kot avtohtona pasma.

Tudi do 60 odstotkov pogina

Bolezen modrikastega jezika se je sredi julija najprej pojavila na območju Ilirske Bistrice, nato pa se razširila bolj ali manj po vsej državi, tudi na območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Koliko poginov živali so zaznali na našem območju, nam na UVHVVR niso vedeli povedati, saj, kot so pojasnili, »informacijski sistem ne omogoča avtomatskega zajema podatkov o odvozu kadavrov po regijah«.

Po besedah Andreja Kastelica, vodje oddelka za živinorejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, je bilo na območjih Dolenjske, Bele krajine in Posavja pri posameznih rejah tudi do 60 odstotkov pogina drobnice, večinoma pa do 30 odstotkov.

D. S.

»Več smrtnosti je bilo pri živalih, ki so bile med okužbo z boleznijo modrikastega jezika že okužene tudi z zajedavci. V takih primerih zdravljenje ni imelo učinka. Če žival ni bila okužena s paraziti, pa je bilo zdravljenje v večini primerov učinkovito.«

Kakšne bodo posledice bolezni pri živalih na plodnost, še ne vemo, dodaja Kastelic. »Hkrati pa lahko tudi cepivo povzroči težave v reprodukciji. Toda to se bo videlo šele čez čas. Težko pa bomo vedeli, ali so te težave posledica bolezni ali cepiva.«

Na terenu še novi primeri

Bolezen je udarila tudi po čredi ovc pri Grabrijanovih v Beli krajini. »Od 300 ovc jih je bolezen 'pobrala' devetnajst, mladih in starih. Imamo tudi okoli 30 govedi, pri katerih pa ni bilo težav,« pripoveduje Boris Grabrijan. »Videti je, da so ovce pasme belokranjska pramenka bolezen bolje prenesle kot druge, saj sta poginili samo dve. A težko je reči, da je ta pasma odpornejša, kajti pri prijatelju v Goriških brdih je poginilo kar 80 odstotkov črede belokranjske pramenke, pri solčavski pa 'le' 20 odstotkov.«

Kot pravi, so ob pojavu bolezni skušali pomagati z repelenti in veterinarsko pomočjo. »To je bila vse skupaj kar velika investicija, a če pogledam nazaj, težko rečem, da bi kakršen koli ukrep imel neki določen učinek. Edino učinkovito je cepljenje.« Kot pravi, veterinarji na terenu še vedno ugotavljajo posamezne nove primere, saj temperature še niso toliko padle, da bi povsem uničile krvosese mušice.

Napaka v odločbi

Pri Tomšetovih v Globočicah pri Krški vasi pa je poginilo devet ovc od 45. Kot nam je pred nekaj dnevi povedal Franc Tomše, so prejeli odločbe o izplačilu za poginule ovce, toda priznali so jim samo osnovno odškodnino po ovci, čeprav imajo na kmetiji kontroliran trop – avtohtono jezersko-solčavsko pasmo, kar pomeni, da bi morali prejeti bistveno višjo odškodnino. Med našim pogovorom se glede morebitne pritožbe na odločbo še ni odločil.

Kot pravi, imajo vso živino – poleg ovc imajo tudi okoli 20 glav govedi – čez leto na pašnikih. »Ali se je bolezen umirila, se bo najbolj videlo spomladi, ko bomo dali živali na pašo. To običajno naredimo med 5. in 15. aprilom. Upam tudi, da jih bomo uspeli do takrat tudi vse cepiti,« še pravi Franc Tomše.

Ovce enkrat, govedo dvakrat

Cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika (serotipi 3, 4 in 8) naj bi se začelo kmalu po novem letu, končano pa mora biti do 24. aprila, saj s toplejšim vremenom krvosese mušice, ki prenašajo bolezen, spet postanejo aktivne.

Rejec mora cepljenje sam naročiti pri veterinarju. Pri ovcah zadostuje en odmerek, pri govedu pa bosta do tega datuma potrebna dva. Prvi odmerek mora tako žival prejeti najpozneje 3. aprila.

Celoten strošek cepiva, ki naj bi znašal okoli 2,2 milijona evrov, bo krila država, strošek cepljenja, ki je na posamezno ovco bistveno višji, pa mora kriti vsak rejec sam. Na vprašanje, kolikšen bo ta strošek, so nam na UVHVVR odgovorili, da so »veterinarske storitve del tržne dejavnosti, ki je država ne regulira.«

V Evropi na udaru že nove bolezni

Kot dodajajo, imajo vsa cepiva v določeni meri stranske učinke, ki pa so prehodne narave in hitro izzvenijo. »Za vsa odobrena cepiva na ravni EU se ocenjuje, da tveganje za pojav stranskih učinkov ne presega koristi cepiva,« pravijo pri UVHVVR, ob tem pa ponovno poudarjajo, da je pravočasno cepljenje edini učinkoviti način za zaščito živali pred boleznijo.

Kastelic ob tem opozarja še na dve nalezljivi bolezni, ki sta se v Evropi, na primer v Franciji, pojavili letos poleti, to sta nodularni (vozličasti) dermatitis, ki ga poleg krvosesih mušic prenašajo tudi obadi in muhe, ter EHDV 8, bolezen, zelo podobna modrikastemu jeziku, ki je poleti pustošila med čredami govedi v Franciji. Rejce zato poziva k previdnosti in pozornosti.