Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto v projektu za odpornejše sadjarstvo
Pred sadjarji je zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse več izzivov. Za pomoč pri vzpostavitvi celostnega in dolgoročno vzdržnega modela slovenske pridelave jabolk v razmerah podnebne nestabilnosti so pod vodstvom ljubljanske biotehniške fakultete izvedli projekt, katerega rezultat so novi tehnološki ukrepi in znanje za pomoč sadjarjem.
Osnovni cilj projekta, ki je potekal med letoma 2023 in 2025, je bil izboljšati konkurenčnost in ekonomski položaj slovenskih sadjarjev, ki se zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse pogosteje soočajo s količinsko in kakovostno izgubo pridelka ter posledično z izzivi na trgu, so danes sporočili z ljubljanske biotehniške fakultete.
Projektne aktivnosti so izvajali na več ravneh. Vključevale so razvoj ukrepov za aktivno in pasivno zaščito pred pozebo ter ukrepe za krepitev rastlin na različne stresne situacije in prenos tehnologij pridelave kakovostnih jabolk.
Projekt je temeljil na sodelovanju in povezovanju terenskega praktičnega dela in razvoju strokovnega znanja, prilagojenega na specifičnost razmer v Sloveniji.
"V okviru projekta so bili razviti novi tehnološki ukrepi in znanje, ki bodo slovenskim sadjarjem omogočali trajnostno in zanesljivo pridelavo jabolk tudi v klimatsko neugodnih razmerah," so poudarili na fakulteti.
Pomemben rezultat projekta predstavlja tudi obsežen strokovni dokument o tehnoloških rešitvah za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih, ki je slovenskih sadjarjem prosto dostopen.
Vodja projekta Jerneja Jakopič z biotehniške fakultete je ob njegovem zaključku poudarila pomembnost povezovanja raziskovalnega znanja in prakse ter pomen dejstva, da se je projekt izvajal ravno v obdobjih, ko so bile razmere na terenu izrazito neugodne.
"Zaradi tega ima projekt izjemen pomen za prihodnost slovenskega sadjarstva, saj rezultati temeljijo na konkretnih izkušnjah, znanju in preizkušenih praksah, ki jih lahko že danes prenesemo v širšo uporabo," je Jakopič poudarila ob zaključku Evropskega inovacijskega partnerstva Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih.
Projekt je po prepričanju biotehniške fakultete izpostavil nujnost sodelovanja med znanostjo, prakso in svetovalnimi službami za razvoj odpornega, prilagodljivega in tržno uspešnega sadjarstva v Sloveniji.
Financiralo ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v okviru programa razvoja podeželja. Vodilni partner projekta je bila ljubljanska biotehniška fakulteta, strokovna partnerja pa Kmetijsko gozdarska zavoda Novo mesto in Maribor. Sodelovalo je tudi šest slovenskih pridelovalcev (DARSAD d.o.o., Jaka Aškerc, Aleš Brodar Gorišek, Dani Gradišnik, Aleš Jerala, Primož Rojnik).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
