dolenjska

Pisane butarice za cvetno nedeljo; izdelovali so jih tudi v Šmihelu

24.3.2024 | 10:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Zbrani včeraj dopoldne pod župnijsko cerkvijo v Šmihelu, ko so pridno izdelovali vsak svojo butarico. Druga na desni je njihova mentorica Andreja Bartolj Bele, ki že bila del ekipe, ki je poskrbela za velikonočno okrasitev notranjosti bazilike sv. Petra. Tudi letos bo tako.

Gospa se je zagnano lotila dela in obujala spomine, kako so butare delali nekoč.

Čudovit bršljan s črnimi bunkicami

Starejši so pomagali otrokom.

Novo mesto - Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik. Danes je cvetna nedelja, prvi dan velikega tedna, ko v spomin Kristusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem in v pričakovanju velike noči verniki k maši prinesejo blagoslovit butarice, oljčne vejice …

Včeraj so zato butarice pripravljali v marsikaterem domu, Župnija Novo mesto – Šmihel pa je dopoldne povabila pred župnišče, ker so jih na delavnici pripravljali skupaj. Zbrali so se tako otroci kot starejši, s sabo prinesli zelenje, od bršljana, leskovih šib, drena idr., do cvetja do različnega okrasja.

Nekateri so le opazovali in se izdelave lotili sami, spet drugi so potrebovali pomoč. Vsem je rada svetovala izkušena Andreja Bartolj Bele iz Stranske vasi, ki že preko dve desetletji poučuje cvetličarstvo in hortikulturo na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, je pa bila tudi že del ekipe, ki je poskrbela za velikonočno okrasitev notranjosti bazilike sv. Petra. Tudi letos bo tako.

Nastale so lične, manjše butarice, danes pa v cerkvah ne bodo manjkale tudi večje, v katere je vpleteno celo jabolko ali pomaranča. Nekoč so fantje tekmovali, kdo bo imel večjo butaro, in dekleta, katera bo imela lepše okrašeno.

Kaj obhajamo na cvetno nedeljo?

Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju.

Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem v letih 1951–1955, dokončno obliko pa so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).

Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

‹ nazaj