dolenjska

Priprave na protipoplavno zaščito pred gorjanskima hudournikoma

1.8.2023 | 09:40 | STA; M. K.

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Šentjernej - Na šentjernejski občini so se zaradi poplav, ki ju povzročata hudourniška potoka z Gorjancev, lotili priprav na ureditev protipoplavne zaščite. Gre za potoka Kobila in Pendirjevka, ki ob močnejšem deževju rada poplavita dolino od vznožja Gorjancev do Šentjerneja. Za Kobilo načrtujejo suhi zadrževalnik, študijo za Pendirjevko pa še pripravljajo.

Šlo bo za večmilijonski naložbi, ki ju bodo lahko izvedli le ob pomoči države ali sredstev EU. Končati ju morajo najpozneje leta 2026, je povedal šentjernejski župan Jože Simončič.

Občina je sicer za potok Kobila izdelala protipoplavno študijo, pred nekaj več kot mesecem pa podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za suhi zadrževalnik, ki bo ob prekomernih padavinah zadržal vodni presežek. Gre tudi za regulacijo približno trikilometrske pretesne potočne struge in prenovo vseh mostov prek Kobile.

Ker si pri obeh naložbah obetajo državno pomoč in sredstva na podlagi načrta za okrevanje in odpornost, pa ju morajo končati do sredine 2026. Gradbeno dovoljenje in drugo potrebno dokumentacijo pričakujejo do konca novembra.

Zaradi zahtevnosti posegov nameravajo naložbo na Kobili opraviti v dveh korakih. Končna ocena naložbe bo znana šele po izdelavi projektne dokumentacije, na šentjernejski občinski upravi pa ocenjujejo, da bo zanjo potrebnih štiri do pet milijonov evrov.

Po tej naložbi, ki jo ogrožajo kratki izvedbeni roki, potencialno zamujanje države in bojazen, da občina ne bo uspela pravočasno zagotoviti vseh zemljiških služnosti, pa jih čaka še urejanje podobno vodnatega potoka Pendirjevka, je nadaljeval župan.

Protipoplavno študijo za območje Pendirjevke so že naročili. Gre za podobne probleme, kot se pojavljalo ob Kobili, saj strugi obeh vodotokov do njunih izlivov v Krko tečeta skoraj vzporedno.

Na šentjernejski občini sicer predvidevajo, da bi lahko pod Gorjanci zadržani vodni presežek, namesto da bi ta iz zadrževalnikov prosto odtekal v Krko, uporabili za namakanje kmetijskih površin ali še kako drugače.

Vsekakor gre za velik naložbeni podvig in hkrati priložnost, je še poudaril Simončič.

‹ nazaj