dolenjska

Ima Novo mesto vročinski zemljevid? Kaj pa ozelenjevanje mesta?

18.8.2024 | 10:35

Novo mesto - Ana iz Novega mesta je postavila cel niz vprašanj in uradnikom na novomeški občini v času dopustov dala kar nekaj dela. Zanimalo jo je, ali ima Novo mesto narejen vročinski zemljevid mesta, tako kot na primer Ljubljana, in če ga nima, kdaj naj bi ga dobila. Drugo njeno vprašanje je bilo, ali ima Novo mesto vizijo razvoja ozelenitve mesta za naslednjih 10 let ter kaj, kje, koliko naj bi se posadilo dreves na območju Mestne občine Novo mesto.

»Glede na vse, s čimer se soočamo v poletnih mesecih, in z vedenjem, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo, se mora mesto oz. pristojni seveda zavedati, da je treba nekaj na tem področju tudi narediti. Da bo čez 10, 15 let v mestu več zelenja, ki dokazano znižuje temperaturo bivalnega okolja, je treba že danes nekaj narediti, da bo življenje v ekstremnih razmerah, ki nam gotovo ne uidejo, znosnejše, predvsem za dojenčke, nosečnice, starejše ljudi in za ljudi s kroničnimi boleznimi. Kajti nova klimatska naprava v stanovanju seveda ni rešitev. Poleg tega si je vsi sploh ne morejo privoščiti. In v toplotno najbolj obremenjenih delih mesta bi prebivalcem pomagali z ozelenitvijo. Če bi imeli vročinski zemljevid, bi vedeli, kateri deli mesta to so,« je še dodala in dobila izčrpen odgovor, ki ga objavljamo nekoliko skrajšanega.

Kettejev drevored

Kettejev drevored

»Sodelavci Pisarne za razvoj in Oddelka za prostor so že naredili prve korake pri mapiranju toplotnih otokov v mestu. Opravljena je identifikacija teh otokov, ki se nahajajo na ali ob povezavah trajnostne mobilnosti. Trenutno potekajo nadaljnje aktivnosti na tem področju, za nadaljnje ocene in mapiranje je potrebna ustrezna pridobitev satelitskih posnetkov, prav tako je na različnih delih mesta že testno instaliranih 12 naprav za merjenje mikroklimatskih parametrov, iz katerih že zbiramo podatke. Na Mestni občini Novo mesto se zavedamo pomembnosti zelenih površin, tako v smislu ohranjanja obstoječih kot tudi načrtovanja in vzpostavljanja novih, česar se predvsem poslužujemo v okviru izvedb investicij. S spremembo in z dopolnitvijo pogojev občinskega prostorskega načrta v letu 2022 smo prenovili pogoje za zagotavljanje zelenih površin na gradbenih parcelah po usmeritvah razvoja zelenih površin. Pogoji se uporabljajo pri gradnjah in projektiranju, pri čemer se zahteva zmanjšanje tlakovanih in grajenih površin ter objektov, ki akumulirajo toploto, ter večanje deleža raščenih površin in ozelenjevanje objektov. Tako je bil obnovljen drevored na Marofu, zamenjana drevesa in zasajen nov drevored v okviru lanske prenove Ulice Slavka Gruma, dodatna drevesa so bila zasajena ob pešpoti Portoval. Po končani prenovi bodo drevesa zasajena tudi na Vavpotičevi ulici, dodatne zasaditve so načrtovane na Novem trgu, pri gradnji kolesarske steze na relaciji Jakčeva ulica–Ragovska–Ragovo in pri obnovi Ljubljanske ceste. Načrtujemo tudi obnovo obstoječega drevoreda in zasaditev dreves v Bršljinu,« so zapisali med drugim.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Imate tudi vi pohvalo, kritiko, vprašanje?

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.

‹ nazaj

Komentarji (1)

2d nazajOcenimiha 
Kar se mene tiče je bil portoval preveč posekan, zdaj morajo pa kao drevesa nazaj zasajat.... Po tisti vrhunski potki ni nobene sence več. Glede na videno, pa lahko sklepam da mala drevesa noben ne zaliva, zato se tudi sušijo....

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava