posavje

Resen šport, ki zahteva fizično vzdržljivost, koncentracijo in taktiko

27.7.2024 | 13:55 | Besedilo in fotografije: Dragana Stanković

Brežice - Na brežinah akumulacijskega jezera hidroelektrarne Brežice že dolgo ni bilo, če sploh, tako živahno, kot te dni. Zasedli so jih ribiči iz 24 držav, v veliki večini evropskih, ki se udeležujejo 43. svetovnega prvenstva v klubskem ribolovu.

Letos svoje klubske barve zastopa rekordnih 39 ekip, tudi dve slovenski – ekipi Ribiške družine Ptuj in Ribiške družine Ruše, Brežice pa prvenstvo, ki velja za najelitnejše ribiško tekmovanje, gostijo prvič. Na svetovno tekmovanje se uvrstijo le najboljše nacionalne ekipe.

Na svetovnem prvenstvu v klubskem ribolovu v Brežicah tekmuje 39 ekip iz 24 držav.

»To je način življenja,« se nasmehne Christian Poffet iz Švice, ko modro pripomnimo, da je ribolov videti prav resen šport. Z ribičijo se ukvarja že dobrih 45 let, svojo prvo ribo je ujel pri petih letih. »Brežice so krasne. Tukaj sem bil že kake štiri tedne nazaj, takrat je bilo res dobro, ujel sem veliko rib, tokrat pa je kar težko. Velikih rib ni, le majhne. Ker pa jih že ves teden hranimo, niso lačne in se kar umikajo. Hkrati jih plenijo večje ribe. Ampak tako je pač na tovrstnih tekmovanjih, enaki pogoji veljajo za vse.«

Tomaž Jakin iz Ajdovščine, ki zastopa barve Ribiške družine Ptuj, aktualne državne prvakinje (že tretjič zapored), je segel v zabojček s hrano za ribe in v vodo vrgel krepak ščep, v katerem so gomazeli rdeči in rumeni črvički. To je nekajkrat ponovil, nato pa spretno zamahnil z dolgo palico, eno od kakih desetih, ki so na svojo priložnost čakale na posebnem stojalu. »Hrana je mešanica črvičkov in raznih mok, s tem ribe privabimo, lahko pa jih tudi odženemo, če niso lačne,« je pojasnil Jakin, ki v ribolovu tekmuje že več kot 30 let.

Tomaž Jakin iz Ajdovščine tokrat zastopa barve RIbiške družine Ptuj.

Ves dan 'na vodi'

Ribiči so imeli treninge ves teden pred samim tekmovanjem, ki poteka danes in jutri. V vsakem od petih sektorjev je po eden tekmovalec iz vsake ekipe. Vsak ribič ima s seboj kakih deset palic, izdelanih iz karbona, zraven pa še cel kup zabojčkov s takimi in drugačnimi črvički ter mešanicami hrane za ribe.

Tokratno tekmovanje sodi v najvišji nivo ribiških tekmovanj, pravi Petar Dimitrovski, predsednik Ribiške družine Brežice, ki je skupaj s slovensko krovno zvezo tudi gostiteljica in organizatorka prvenstva. Pogoje za takšno tekmovanje so Brežice dobile šele pred slabim desetletjem, ko so skupaj s hidroelektrarno dobile tudi jezero. Potrebna je namreč dovolj velika površina, da imajo vsi tekmovalci znotraj določene trase čim bolj enake pogoje. »Vsaj 500 metrov mora biti enakovredne trase. Ker imamo pet sektorjev, to pomeni okoli tri kilometre celotne trase skupaj,« pojasnjuje.

Petar Dimitrovski, predsednik Ribiške družine Brežice

Tekmovalci vstanejo že v zgodnjih jutranjih urah, da si pripravijo vse, kar bodo potrebovali na tekmi. Sektorji in startna mesta za vsakega tekmovalca se določijo z žrebom tik pred začetkom tekmovanja, je pojasnil Dimitrovski.

»Tekmovalec ob zvočnem signalu vstopi v svoj boks. Ima dve uri za priprave. Drugi signal je kontrola hrane, vab in opreme, sledi grobo hranjenje, ob 10. uri pa se ribolov začne in poteka do 14. ure. Nato sledi tehtanje ulovljenih rib, na koncu je namreč odločilna zgolj teža ulovljenih rib. Seveda vse ulovljene ribe tekmovalci vrnejo v vodo. Sledi še pospravljanje. Vsak tekmovalec je tako na vodi zagotovo okoli deset ur,« je povedal.

»Mnogi, ki se z ribolovom ne ukvarjajo, ga še vedno dojemajo zgolj kot trinožec, palica na rogovili in steklenica piva. Toda ribolov s tem nima popolnoma ničesar, pač pa je primerljiv z vsemi drugimi športi, saj prav tako predstavlja fizični napor, koncentracijo, taktiko.«

Po besedah Dimitrovskega lahko tekmovalci pričakujejo predvsem zelenke, pa tudi babuške, morda celo kakšnega krapa, soma, tudi smuča, a se pri velikih ribah upošteva le teža do treh kilogramov. Brežiška ribiška družina ima po njegovih besedah odlične pogoje za lov ciprinidov. Tako se lahko v družini pohvalijo tudi s slovenskim rekordnim ulovom krapa na brežiškem jezeru, ki je tehtal kar 39,6 kilograma, največji ulovljeni »brežiški« somi pa so tehtali tudi blizu sto kilogramov.

Velike ribe odnesla povodenj

»Lanska visoka voda je veliko rib, zlasti večjih, 'odnesla'. Tako se bodo zdaj lovile večinoma zelenke, majhne ribice, ki pa jih je pač potrebno naloviti zelo veliko. Zato je zelo pomembno, da izbereš pravo hrano, da jih hraniš na pravem mestu, izbereš pravi trnek in pravo vabo. Ogromno je taktike,« je razmere na petkovem treningu opisal predlanski svetovni podprvak Mitja Kmetec, ki pa tokrat ne tekmuje, pač pa pomaga in svetuje ekipam.

Član ekipe Ribiške družine Ptuj je tudi Žiga Pavlič, sicer predsednik tekmovalne dejavnosti pri Ribiški zvezi Slovenije. »Seveda smo zelo veseli, da je to svetovno prvenstvo dobila Slovenija oziroma Brežice, ni pa to prvič v Sloveniji. Gostili smo že več svetovnih in evropskih prvenstev, pred leti v Mariboru, zadnja leta pa na Savi v Radečah in Sevnici,« je dejal. Slovenski ribiči se lahko pohvalijo s številnimi medaljami v svetovnem merilu, tako posamezno kot ekipno. Letos so naši veterani dosegli drugo mesto v Bolgariji, v preteklih letih smo imeli svetovnega prvaka in podprvaka med posamezniki ter klubske podprvake, imamo pa tudi aktualnega svetovnega prvaka med invalidi, je naštel Pavlič.

Žiga Pavlič, Ribiška družina Ptuj

Pa vendar je tudi pri ribiških tekmovanjih podobno, kot v kateremkoli drugem športu – velesile pač lahko v žep sežejo globlje, prav tako tekmovalce že financirajo tudi proizvajalci ribiške opreme. Tako imajo, denimo, aktualni svetovni prvaki Italijani poleg petčlanske tekmovalne ekipe še kakih petnajst do dvajset ljudi v spremljevalni ekipi. Velesile so poleg Italije tudi Anglija, Francija, Poljska, Češka, vse bolj tudi Madžarska. »Samo za primerjavo, Slovenija ima dva milijona prebivalcev, v Italiji pa je samo registriranih tekmovalcev med ribiči kar dva milijona,« prida Pavlič.

V zadnjem desetletju so v izjemnem vzponu predvsem države nekdanje Jugoslavije. Tako so bili v zadnjih letih najvišje na svetovnih prvenstvih Slovenci, Hrvatje in Srbi. Kot pojasnjuje Mitja Kmetec, je temu tako tudi zato, ker velik del Evrope, zlasti severne, rib nima in tako nimajo ribiči kaj loviti. Po njegovih besedah so eden od vzrokov tudi kormorani, ki so se prekomerno namnožili.

Današnji dan ob brežiškem jezeru je namenjen kvalifikacijam, ribiče bo moč na brežinah brežiškega jezera videti do 17. ure. Jutri med 9. In 12. uro sledi polfinale, med 13. In 17. uro pa še finalni del tekmovanja in podelitev priznanj. Kot pravijo organizatorji, je prizorišče v času prvenstva zaprto za promet, brez težav pa je možen dostop do prizorišča peš. Organizatorji tako vabijo obiskovalce, naj pridejo in si ogledajo ta edinstveni ribiški dogodek.

‹ nazaj