Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 22. junij 2024
07:00 Baragov dan - pohod po Baragovi poti, zbor pred cerkvijo Trebnje
08:00 Pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti, zbor pred cerkvijo sv. Kancijana Mirna Peč
08:00 10. spominski pohod okoli Novega mesta Poganci 1991-2024, start in cilj pri spominskem obeležju Poganci
10:00 - 14:00 3. medklubski karate pokal Zanshin 2024, OŠ TP Mirna Peč
14:00 Demonstracija spravila sena in kmečke igre, Igrišče za muzejem Mirna Peč
VečBela krajina
sobota, 22. junij 2024
09:00 60. Jurjevanje v Beli krajini, različna prizorišča Črnomelj
18:30 Slovesnost ob dnevu državnosti in 90-letnici PGD Grabrovec, pri GD Grabrovec
nedelja, 23. junij 2024
16:00 60. Jurjevanje v Beli krajini, različna prizorišča Črnomelj
ponedeljek, 24. junij 2024
19:00 Proslava ob državnem prazniku, KC Semič
21:00 Kino na prostem: Gepack, igrišče OŠ Semič
VečPosavje
sobota, 22. junij 2024
09:00 S kolesom okoli Brestanice, zbor na starem trgu Brestanica
21:00 Pohod ob polni luni na TK Pav, zbor na domačiji Grom Birna vas
nedelja, 23. junij 2024
17:00 Kresničkovanje, gostilna Pr' šefu Brežice
torek, 25. junij 2024
09:00 Vinogradniški pohod po vinskih goricah Šentjanža, zbor na trgu pred KS Šentjanž
sreda, 26. junij 2024
09:00 - 13:00 Poletna grajska dogodivščina, Posavski muzej Brežice
Več1.6.2024 | 20:05 | L. M., STA, foto: P. Markelj
Kočevje - Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je včeraj potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V nagovoru je kot pogoj za spravo izpostavil nujnost priznanja tega, kar se je dogajalo ob koncu vojne, in primeren pokop pomorjenih. "Šele takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti," je dejal.
Ljubljanski nadškof metropolit Zore je v uvodu spomnil na več tisoč ob koncu druge svetovne vojne pobitih v breznu pod Krenom, bližnjem breznu pod Macesnovo gorico in drugje v Sloveniji.
Kot je dejal, pobiti niso nikoli zares umrli, ampak so živeli in s svojo prisotnostjo vznemirjali čas in prostor. "Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre," je opisal povojno dogajanje.
"A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce," je izpostavil.
Pomorjeni čakajo na človeka vreden grob
Danes po besedah nadškofa pomorjeni čakajo na človeka vreden grob, sami pa bomo kot narod morali priznati, "da se je morija začela veliko prej, preden so ljudje, ki so noč za nočjo trepetali za življenje, sklenili, da ne bodo dovolili, da jih ustrahujejo, da jim ropajo imetje in da jih morijo". "Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo," je dejal.
Po škofovih besedah bo nujno treba povedati tudi resnico, kaj se je "v imenu revolucije in prevzema oblasti" dogajalo po vojni, pri čemer pa resnica "ne sme voditi v maščevanje, temveč k spravi in odpuščanju".
"Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela," je dejal.
Poleg priznanja resnice pa je za spravo po Zoretovih besedah potreben tudi primeren pokop pomorjenih: "Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na Ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja."
Apel duhovnikov slovenski vladi
Vence so ob brezno pod Krenom položili: v imenu predsednice države častna garda, Nova Slovenska zaveza, predstavništvi Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke ter delegacija Častnega pliberškega voda.
Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril Jože Rožanec. Prebrali so tudi skupinski apel duhovnikov črnomaljske in kočevske dekanije, v katerem so vlado pozvali, naj na začasni lokaciji, kjer so oz. bodo do pogreba še hranjeni posmrtni ostanki izkopanih žrtev pobitih v breznu pod Macesnovo Gorico, svojcem in duhovnikom omogoči dostop do kontejnerjev z ostanki pokojnih in s tem možnost molitve in izraza spoštovanja do pobitih.
Vsakoletne slovesnosti so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki političnega življenja, med drugim predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin. Častna garda Slovenske vojske pa je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar ob brezno položila venec.
Galerija (6)
Slika 1: Spominsko slovesnost z mašo je v Kočevskem Rogu vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Slika 2: Jama pod Macesnovo gorico
Slika 3: Vence so ob brezno pod Krenom položili: v imenu predsednice države častna garda, Nova Slovenska zaveza, predstavništvi Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke ter delegacija Častnega pliberškega voda.
1/6: KOCEVJE 001
2/6: KOCEVJE 002
3/6: KOCEVJE 003
4/6: KOCEVJE 004
5/6: KOCEVJE 005
6/6: KOCEVJE 006
Povezane objave
Ocene komentarjev