posavje

Josipina v Krškem pustila izjemen pečat

8.4.2024 | 11:00 | Besedilo in fotografije: Dragana Stanković

Josipino Hočevar (ob doprsnem kipu njenega moža Martina Hočevarja na Hočevarjevem trgu) je upodobila Ivanka Černelič Jurečič.

Krško - V soboto, 6. aprila, je minilo 200 let od rojstva Josipine Hočevar, rojene Mulej. V počastitev jubileja so v Krškem pripravili niz prireditev, ki se bodo odvijale skozi vse leto. Ena od teh je bil tudi sobotni sprehod po Josipininih poteh skozi staro jedro Krškega pod strokovnim vodstvom dr. Helene Rožman iz Mestnega muzeja Krško. Sprehod se je pričel pri hiši na Cesti krških žrtev 54, kjer sta zakonca Hočevar živela več kot 40 let, vse od njunega prihoda v Krško leta 1842. Hiša je danes zapuščena, prerašča jo bršljan.

»Sprva skromno hišo sta uredila, posodobila, imela je celo dvigalo, pa oranžerijo, gospodarska poslopja, za njo se je raztezal park. Hiša je danes žal odraz tudi našega odnosa do kulturne dediščine,« je dejala Helena Rožman.

Hiša na CKŽ 54, v kateri sta več kot 40 let živela zakonca Hočevar, danes žalostno propada.

V začetku sta zakonca živela dokaj skromno, svoj dom sta prenavljala postopoma. Ko pa je šlo s posli dobro, se je družinsko imetje povečevalo. Dajala sta ga ne le Krškemu, pač pa tudi okoliškim krajem. »Bodisi sta kupila zemljišče in ga podarila mestu, da je gradilo, bodisi sta poskrbela za vse, od zemljišča, načrtov do gradnje,« pojasnjuje Rožmanova. Martin je bil dacar, ukvarjal pa se je tudi z gradbeništvom, njegov največji posel je bil regulacija Save ob gradnji železnice Ljubljana – Zidani Most – Zagreb – Sisak. Od prihoda v Krško do leta 1872 sta vodila poštni urad, vlagala sta v nepremičnine, gradila hiše po Sloveniji in Grazu, kjer sta imela dve leti tudi hotel, ki sta ga nato prodala.

Martin je dal konec 60. let 19. stoletja zgraditi mnoge upravne stavbe v središču mesta, denimo okrajno glavarstvo in pošto. V Hočevarjevi lasti je bila tudi Valvasorjeva hiša, ki jo je zapustil mestu za ubožnico in hiralnico, od leta 2010 pa v njej domuje Mestni muzej Krško. Martin in Josipina sta zgradila tudi novo šolo na današnjem Hočevarjevem trgu, danes sta v njej fakulteti za logistiko in za energetiko. Ko je Martin leta 1886 umrl, je dala Josipina v mestnem parku zgraditi veličastni mavzolej, ki danes velja za enega najlepših neogotski spomenikov na Slovenskem. Mavzolej, grajen iz belega kamna, je bil končan leta 1890. Takrat so posmrtne ostanke Martina Hočevarja tudi prenesli vanj. Leto kasneje je Josipina zgradila cerkev sv. Križa, kjer je danes Dvorana v parku.

Sprehod po Josipininih poteh

Vse njene ljubezni

Tudi po smrti moža je nadaljevala z dobrimi deli in premoženje še oplemenitila, med drugim je kupila graščino in rudnik na Mirni. Vedno, ko je prispevala denar, pa je postavila tudi jasne pogoje. Tako je, denimo, za ustanovitev krške župnije darovala 20.000 forintov (to bi danes pomenilo okoli 280.000 evrov), a pod pogojem, da je župnija ustanovljena v petih letih, kar se je nato leta 1894 tudi zgodilo.Omogočila je gradnjo cerkve sv. Ruperta na Vidmu in kupila zemljišče, kjer so leta 1899 zgradili bolnišnico, danes je v stavbi Mladinski center. Zagotovila je tudi zemljišče za bolnišnično pokopališče, kjer je danes mestno pokopališče. V naslednjih letih je poskrbela za novo šolo na Vidmu, danes je v njej šola Mihajla Rostoharja, v svoji rodni Radovljici pa je leta financirala tudi gradnjo vodovoda.

Josipina in Martin Hočevar sta pokopana v mavzoleju v mestnem parku.

Ena njenih največjih ljubezni so bili otroci. Svojih nista imela, zato je z obleko, hrano, denarjem pomagala mnogim krškim otrokom, več kot stotim je bila botra, je na stalni razstavi o Josipini v Mestnem muzeju dejala soavtorica razstave in ena največjih poznavalk Josipininega življenja, direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj. Razstavo, ki sta jo pripravili skupaj s Tito Porenta iz Muzejev radovljiške občine, so odprli leta 2011. Josipina je umrla leta 1911, pokopali so jo v mavzoleju poleg moža. V oporoki je velik del premoženja namenila štipendijskim skladom ter donacijam šolskih, cerkvenih in socialnih ustanov.

‹ nazaj