Posavski župani proti nižanju koncesnin za izkoriščanje energetskega potenciala rek; leto '23 sicer uspešno

9.1.2024 | 14:30 | STA; M. K.

Posavski župani, zbrani v Dobovi (Fotografije: M. L.)

Dobova - Župani posavskih občin delo v preteklem letu ocenjujejo kot dobro in uspešno. Med drugim izpostavljajo nekatere uspešno izpeljane projekte in poudarjajo dobro medsebojno sodelovanje. V odnosu do države pa bi si želeli, da bi ta imela več posluha za obmejna območja ter da načrtovanje gradnje drugega bloka Nek ne bi potekalo mimo njih.

V Mestni občini Krško so v letu 2023 po besedah župana Janeza Kerina prenavljali predvsem cestno infrastrukturo. Glavni projekt je bila prenova Ceste krških žrtev, kjer so zaključili drugo fazo ter s tem omogočili njeno večjo pretočnost. Dokončali so tudi kolesarsko povezavo med Krškim in Kostanjevico na Krki.

V novem letu nadaljujejo aktivnosti za izgradnjo bazena v Krškem, pri čemer verjamejo, da jim bo še letos uspelo pridobiti vso dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradijo tudi 33 neprofitnih stanovanj. Sicer pa bo letos njihov glavni projekt gradnja Osnovne šole (OŠ) dr. Mihajla Rostoharja, kjer želijo zadevo pripeljati do začetka del, je Kerin povedal na včerajšnji tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci posavskih županov.

V občini Brežice so po besedah župana Ivana Molana v letu 2023 uspešno zaključili gradnjo kolesarske povezave Brežice-Krška vas, obnovo znamenitega vodovodnega stolpa in dve najobsežnejši fazi obnove atletskega stadiona. Končana je tudi obnova mostu na Borštu.

Za letos načrtujejo dokončanje prizidka Zdravstvenega doma in lekarne Brežice, nadaljevanje obnove atletskega stadiona, želijo začeti tudi prenovo Doma kulture Brežice. Kot enega večjih projektov je izpostavil obnovo OŠ Artiče, kjer pa pričakujejo pomoč države, saj bodo sicer projekt le težko izvedli, je dejal.

Župan občine Sevnica Srečko Ocvirk je med uspešno izvedenimi projekti v preteklem letu izpostavil zaključek dveh dolgoletnih projektov povezovanja vodovodnih sistemov in izgradnje kanalizacije v občini. Najzahtevnejši lanski projekti pa so bili sicer povezani s šolstvom. Tu je izpostavil obnovo športnih površin pri OŠ Sava Kladnika Sevnica, dograditev OŠ Blanca in nadaljevanje gradnje OŠ Ana Gale, ki naj bi bila zaključena letos.

Za letos v občini med drugim načrtujejo še gradnjo dveh novih mostov v Krmelju in pripravo dokumentacije za OŠ Krmelj. Načrtujejo tudi nadaljevanje aktivnosti za urejanje protipoplavne zaščite na potoku Sevnična.

V občini Kostanjevica na Krki so po besedah župana Roberta Zagorca lani zaključili vse zastavljene projekte. Eden večjih je bila kolesarska steza do Krškega, ki so jo gradili skupaj z Mestno občino Krško. Dokončali so komunalno opremljanje Gorjupova in začeli načrtovanje obnove severnega mostu na kostanjeviški otok. Ta naj bi bil obnovljen letos, prav tako letos načrtujejo obnovo tercialskega mostu.

V občini Radeče so po besedah župana Tomaža Režuna v letu 2023 izvedli energetsko sanacijo zdravstvenega doma, prenovili atletski del stadiona in notranjost športne dvorane. Lotili so se sanacije plazu na Žlebniku, ki je trenutno nekje na polovici.

V letu 2024 načrtujejo obnovo vstopne stavbe v kopališče Radeče in ureditev vse potrebne javne infrastrukture za gradnjo 25 hiš. Želijo si preurediti tudi središče Radeč, kjer pa imajo težave z nekaterimi lastniki.

V občini Bistrica ob Sotli so po besedah župana Franja Debelaka lani med drugim skupaj z brežiško občino izvedli projekt prenove vodovodnega sistema, v okviru katerega so prenovili 21 kilometrov glavnih vodov.

V letu 2024 nameravajo nadaljevati aktivnosti za odkup gradu Kunšperk, iz katerega želijo narediti turistično točko. Pri tem računajo, da jim bo država postavila razumno ceno ali pa jim grad celo podarila, "saj bo na ta način zagotovo upravljan bolje, kot je danes", je povedal. Nadaljevali bodo razvoje kanalizacijskega omrežja, čaka jih širitev vrtca in telovadnice OŠ Bistrica.

Vseh šest županov je sicer na novinarski konferenci izpostavilo zgledno medsebojno sodelovanje in pomoč ter potrebo, da bi tudi v prihodnje nastopali skupaj, predvsem v odnosu do države, če želijo kot regija napredovati. Od države si želijo, da bi imela več posluha za obmejna območja, ki predstavljajo velik del Posavja, glede gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško pa so poudarili potrebo, da jih država vključi v pripravo načrtov za izgradnjo.

Za oceno ustavnosti znižanja koncesnin za izkoriščanje energetskega potenciala rek

Župani posavskih občin podpirajo zahtevo za oceno ustavnosti določb interventnega zakona, s katerimi je država občinam znižala prihodke od koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala rek. Kot so povedali včeraj v Dobovi, ni sprejemljivo, da država za nazaj posega v že pridobljene pravice občin in podpisane pogodbe.

Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, sprejet leta 2011, namreč določa, da morajo koncesionarji za izkoriščanje vode na Spodnji Savi letno plačati 10 odstotkov od vrednosti proizvedene električne energije. Omenjeno plačilo se šteje kot prihodek državnega proračuna in proračuna občine, na območju katere se nahaja bruto padec vodnega toka Spodnje Save, pri čeme se plačilo med državo in lokalno skupnostjo "razdeli v razmerju 60:40 v korist lokalne skupnosti", je napisano v zakonu.

Septembra 2022 pa je državni zbor sprejel zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (t. i. interventni zakon s področja oskrbe z energijo), s katerim je omenjeno nadomestilo znižal. Določil je, da se višina nadomestila za leta od 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot jo je koncesionar plačeval v letu 2020. Slednje velja tudi za uredbe, ki se nanašajo na koncesije za rabo rek Drava, Soča, Idrijca, Bača in na druge dele reke Save.

S slednjim se v prizadetih občinah ne strinjajo, zato nameravajo preko Skupnosti občin Slovenije na ustavno sodišče vložiti zahtevo za oceno ustavnosti sporne določne. Konkretno nameravajo izpodbijati 21. člena interventnega zakona s področja oskrbe z energijo, za kar naj bi interes, kot je bilo slišati včeraj, izkazalo več kot 20 občin.

Kot je na novinarski konferenci, sicer, kot omenjeno, namenjeni predstavitvi dela posavskih občin v preteklem letu in načrtov za naprej, povedal župan Mestne občine Krško Janez Kerin, sporno določilo občinam sredstva iz naslova koncesij znižuje za okoli 40 odstotkov, kar bo prizadelo mnoge občinske proračune. Konkretno njihova občina je v letu 2023 iz omenjenega naslova prejela le nekaj manj kot 161.000 evrov, medtem ko je leto prej omenjeni znesek znašal nekaj manj kot 299.000 evrov.

Kerin opozarja, da zakonodajalec v že pridobljene pravice občin ne bi smel posegati za nazaj. "Zato računamo, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da neke pravice, ki je bila nekomu dana, ni mogoče odvzeti enostransko," je dejal. Krški mestni svet bo sicer o tem, ali bo županu podal pooblastilo, da se občina pridruži ustavni pobudi, odločal na korespondenčni seji v sredo.

Za občino Sevnica po besedah župana Srečka Ocvirka prihodki od koncesije pomenijo lep del občinskega proračuna. Do zdaj so iz omenjenega naslova prejeli okoli 600.000 evrov, po novem pa le še nekaj več kot 300.000 evrov. "Slednje vpliva na investicijski del proračuna in številne aktivnosti, povezane s komunalno in ostalo infrastrukturo v občini, predvsem ob reki Savi. S tem pa se tudi izgublja smisel tega, da občine varujemo prostor za velike infrastrukturne projekte, ki so v korist celotni državi," je dejal.

Tudi župan Kostanjevice ob Krki Robert Zagorc nasprotuje temu, da se občinam odvzame del sredstev iz koncesnin. Tako on kot brežiški župan Ivan Molan sta opozorila, da z denarjem, ki ga občine dobijo iz tega naslova, izvedejo kar nekaj projektov. "V kolikor tega denarja ne dobimo, ga je treba vzeti drugje," je opozoril Zagorc. Župan Radeč Tomaž Režun je poudaril, da so posavske občine v svojih stališčih glede znižanja koncesnin enotne.