novice

Kljub deževnemu začetku koledarske jeseni še napovedano lepo vreme

23.9.2023 | 09:30 | STA; M. K.

Simbolna slika (Foto: arhiv; V. Kukman)

Z jesenskim enakonočjem se danes začenja koledarska jesen, ki kljub deževnemu začetku v prihodnjem tednu nato še obeta lepo vreme s temperaturami po nižinah okoli 25 stopinj Celzija. V astronomskem observatoriju na ljubljanskem Golovcu ob enakonočju drevi organizirajo dan odprtih vrat.

Ob menjavi letnih časov Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani organizira dan odprtih vrat. Ta bo drevi potekal od 19. do 22. ure, za obisk pa je treba prek spleta rezervirati brezplačne vstopnice.

Napovedani so uvodno predavanje in kratke vesoljske novice ter predstavitev raziskovalne dejavnosti na observatoriju in ogled teleskopa Vega. Celoten program traja eno uro, ogledi pa bodo potekali v skupinah po 30 oseb z urniki na vsake pol ure od 19. ure do 20.30.

"Obiščejo nas radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi," so zapisali pri fakulteti. Ogled neba s teleskopi izvajajo samo v primeru jasnega neba.

Sicer pa je današnji začetek koledarske jeseni deževen, a se bo že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Po napovedih vremenoslovcev se od ponedeljka obeta še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj.

Po rekordno namočenem in nevihtnem poletju, ki je bilo tudi nadpovprečno toplo, so bili tudi prvi trije tedni septembra nadpovprečno topli, tako da je bil september doslej primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. "Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej," je dejal klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik.

Poslavlja se rekordno namočeno, nevihtno in nadpovprečno toplo poletje

Letos se je prvič doslej zgodilo, da je bilo poletje hkrati nadpovprečno toplo in rekordno namočeno, je povedal Vertačnik. Izstopalo je tudi po velikem številu neurij v razmeroma kratkem času.

"Prvič doslej smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna," je pojasnil klimatolog. Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.

V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin, je dogajanje opisal Vertačnik.

Razlog za takšno vreme je, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.

"In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje v začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen v začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje," je pojasnil klimatolog.

Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.

"Tako da smo res veliko večino padavin imeli v manj kot 30 dneh, torej od 12. julija do 6. avgusta, pri čemer pa vemo, da je poletje dolgo 92 dni. Se pravi, da smo v četrtini časa dobili praktično tri četrtine padavin za celo poletje. Precej nenavadno je, da so bile te padavine, pa tudi neurja bolj ali manj skoncentrirana na to kratko obdobje. To je pravzaprav edinstveno za zadnjih 20 let, da smo imeli v nekaj tednih tako veliko število neurij in s tem povezanih izdaj opozoril, običajno oranžne, občasno pa tudi rdeče stopnje," je izpostavil Vertačnik.

Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.

Obilnim padavinam v začetku avgusta je nato sledilo približno tri tedne dolgo obdobje bolj ali manj suhega vremena, nato konec avgusta novo poslabšanje s padavinami, sledil pa je topel september. September je bil v prvih treh tednih nadpovprečno topel, primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. "Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej," je dejal Vertačnik.

Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni cele države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.

Glede števila vročih dni in tropskih noči je bilo poletje dokaj normalno za zadnje desetletje. Imeli smo dva do štiri vročinske valove v večjem delu države. Najvišja temperatura je bila izmerjena 22. avgusta, ko so v Dolenjah pri Ajdovščini namerili 37,7 stopinje Celzija. V notranjosti Slovenije pa je bilo najbolj vroče 17. julija, ko so v Dobličah izmerili 37,2 stopinje Celzija.

Najnižja temperatura med vsemi postajami je bila izmerjena na Kredarici, kjer se je 27. julija ohladilo na minus 0,6 stopinje Celzija. Po naseljenih krajih je bilo najhladnejše jutro 8. avgusta, ko je bilo v Babnem polju in na Jezerskem tri stopinje, v Ratečah pa 3,9 stopinje Celzija. Ne na vroči in ne na hladni strani niso zabeležili izrazitih temperaturnih ekstremov, je povzel klimatolog.

‹ nazaj