dolenjska

Zamenjava po 32 letih: Namesto Toneta Hrovata na Grmu Mojca Špec Potočar

15.12.2022 | 11:00 | I. Vidmar

Tone Hrovat

Mojca Špec Potočar

Grm – center biotehnike in turizma se je znašel v najhujši krizi po letu 1990. (Foto: I. V.)

Novo mesto - Poročali smo že na kratko, da je Tone Hrovat odstopil z mesta direktorja Grma – centra biotehnike in turizma in da je namesto njega kot vršilka dolžnosti direktorice Mojca Špec Potočar. V današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu pa podrobneje pojasnjujemo, zakaj se je zgodila menjava na vrhu šole po toliko letih. Šola namreč v taki krizi ni bila še nikoli, na kolena so Grm spravili požar, epidemija in podražitve ...

Razlog za Hrovatov odstop je torej najhujša kriza šole v zadnjih treh desetletjih, odkar je leta 1990 postal ravnatelj tedanje Kmetijske šole Grm, predhodnice centra.

»Najprej nas je prizadel požar, po katerem so vsi veliko obljubljali, a se od obljubljenega ni uresničilo praktično nič, dobili smo le nekaj denarja iz zavarovanja, s čimer pa ni bilo mogoče nadomestiti izgube. Na primer: zgorela je kombinirka, ki je bila stara in ocenjena na 20.000 evrov, za novo pa smo morali dati 100.000. Pa vendar bi se nekako izšlo, če ne bi na zahtevo ministrstva morali prekiniti že objavljenih razpisov za izvajalce obnove. Zadeve naj bi se po njihovem mnenju lotili preveč po domače, tako da če razpisov ne bi ponovili, ne bi dobili njihovega denarja. Če se to ne bi zgodilo, bi imeli še tisto leto do 1. septembra vse obnovljeno, tako pa obnova še danes ni končana. Obljubili so nam 2,5 milijona evrov, kar bi bilo dovolj, a se je obnova zato zamaknila, v tem času pa se je gradbeni material bistveno podražil. Zmanjkalo nam je denarja za plačilo DDV-ja, ki bi ga, ker imamo v centru tudi tržno dejavnost, dobili nazaj. S tržno dejavnostjo smo lahko prej sofinancirali tudi pedagoško delo, tudi plače učiteljev, saj nismo dosegali določenega števila vpisanih dijakov v posameznem oddelku in tako po veljavnem sistemu financiranja nismo dobili dovolj denarja za plače in pokritje vseh stroškov, ki so enaki ne glede na število dijakov. Potem je ministrstvo po anonimki obnovo ustavilo še za pol leta, kar je projekt še dodatno podražilo, saj se je medtem gradbeni material še podražil. Dobili smo revizijo, ki je bila za nas ugodna, a je še dodatno zavlekla in podražila gradnjo,« o tako rekoč tragični zgodbi obnove po požaru pojasnjuje Tone Hrovat.

Vendar je, kar se tiče neposrednega delovanja ustanove, še bolj kot zaplet z obnovo problematično financiranje javne službe šole. »Od ministrstva smo dobili za 300.000 evrov manj denarja, kot smo ga morali nameniti za plače, za pokritje materialnih stroškov pa nič. Ministrstvo pedagoški proces financira glede na število dijakov v oddelkih. Norma je 26 dijakov, pri nas pa je povprečje 18, zato dobimo sorazmerno manj denarja. Prej smo ta primanjkljaj pokrivali s tržno dejavnostjo, s prodajo pridelkov in z gostinstvom, med epidemijo pa se je to skoraj povsem ustavilo. Samo letos bi morali temu, kar smo dobili od ministrstva, zato da izplačamo plače in pokrijemo materialne stroške, dodati 1.100.000 evrov. Prosili smo za pomoč, naredili finančni načrt, ki ga je svet zavoda potrdil, ministrstvo pa ni ukrepalo, čeprav bi kot ustanovitelj moralo poskrbeti za plače učiteljev in materialne stroške, saj šola brez ogrevanja, razsvetljave in elektrike za naprave in konec koncev brez toaletnega papirja ne more delovati,« meni Hrovat.

Še več o tem, zakaj šoli v Ljubljani niso naklonjeni, in kaj napoveduje Mojca Špec Potočar, pa torej v današnjem novem, tiskanem Dolenjcu.

‹ nazaj