Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 8. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
19:00 Predavanje: Po 200 letih – rešena skrivnost: čelada s Kope nad Kompoljami, predavalnica Dolenjskega muzeja Novo mesto
četrtek, 9. maj 2024
09:00 - 13:00 Izobraževanje "Spoznajmo digitalni svet", DU Novo mesto
09:00 Društvo šola zdravja: 10 let jutranje telovadbe v MO Novo mesto, zelenica pod Planetom Tuš Novo mesto
15:00 Predavanje in izmenjava sadik - Miša Pušenjak: Vzgoja domačih sadik, Dvorec Gregorčič Šmarješke Toplice
VečBela krajina
sreda, 8. maj 2024
13:00 Bralno srečanje, DSO Črnomelj
17:00 Ura pravljic in ustvarjalna delavnica, Ljudska knjižnica Metlika
19:00 Akcija Tik-tak, GD Suhor
četrtek, 9. maj 2024
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
petek, 10. maj 2024
20:00 Koncert Big banda Črnomelj, ŠD OŠ Mirana Jarca Črnomelj
VečPosavje
sreda, 8. maj 2024
17:00 Boris Hajdinjak - Reštanj in Reštanjski (predavanje), vaška soba Reštanj
četrtek, 9. maj 2024
19:00 Večer klasične glasbe (pianist Sam Rotman iz ZDA), Posavski muzej Brežice
petek, 10. maj 2024
19:30 Predmaturitetni recital Antona Ajstra, Viteška dvorana Brežice
20:30 Noč utrdb - javno vodstvo in koncert, grad Brestanica
sobota, 11. maj 2024
09:00 - 12:00 Pohod po poti dr. Slavka Sušina, vaški kozolec Pišece
Več14.10.2021 | 08:45 | M. K.
Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid, so ob mednarodnem dnevu e-odpadkov sporočili iz družbe Zeos. Letošnji dan je namenjen spodbujanju potrošnikov k pravilni oddaji e-odpadkov oz. podaljšanju njihove življenjske dobe.
Global E-waste monitor napoveduje, na bo do leta 2030 letno nastalo 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za dva milijona ton ali za okoli tri do štiri odstotke, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil, pravijo v Zeosu.
V slovenski družbi za ravnanje z električno in elektronsko opremo navajajo podatke, da v Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Po navedbah Zeosa je bilo leta 2019 ustrezno obdelanih in recikliranih 17,4 odstotka teh odpadkov.
Med razlogi za slabo reciklažo teh izdelkov navajajo predvsem varnost podatkov, vrednost izdelka, težko dostopne točke za oddajo aparatov in negotovost glede ustreznega recikliranja.
Direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu v Nemčiji Rüdiger Kühr po navedbah Zeosa pravi, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. "mestnih rudnikih" ogromna.
"Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," je dejal in navedel podatke, da je v milijon mobilnih telefonov npr. vgrajenih 24 kilogramov zlata, 16.000 kg bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. "In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju," je opozoril.
Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči približno dve toni emisij ogljikovega dioksida.
Namen mednarodnega dneva e-odpadkov, ki v organizaciji foruma WEEE, ki združuje organizacije s področja ravnanja z e-odpadki, letos poteka četrto leto zapored, je dvigniti ozaveščenost posameznikov na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter spodbuditi potrošnike k pravilni oddaji e-odpadkov oz. k podaljševanju njihove življenjske dobe.
"Številni dejavniki vplivajo na to, da bo sektor elektrike in elektronike učinkovit in krožen, tudi ravnanje potrošnikov. Letošnji mednarodni dan e-odpadkov daje velik poudarek na vsakega posameznika. Dokler državljani ne vrnejo rabljene, pokvarjene opreme, je prodajo ali podarijo, bomo morali še naprej pridobivati povsem nove materiale, ki povzročajo veliko okoljsko škodo," je zapisal generalni direktor foruma WEEE Pascal Leroy.
Lani se je dogodku pridružilo več kot 120 organizacij iz 50 držav po vsem svetu in vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos.
V Sloveniji je po navedbah Zeosa za oddajo odpadne elektronike dobro poskrbljeno, saj je na voljo več različnih mest za oddajo, od uličnih zbiralnikov do zbirnih centrov izvajalcev služb ravnanja z odpadki. Tudi stopnja recikliranja vsako leto narašča, a bi lahko ustrezno zbrali še mnogo več, menijo.
Opažajo, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najde med enim in dvema odstotkom še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala.
Kotički za oddajo še delujočih aparatov tudi pri nas
Zeos se je v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno zavezal k postavitvi in upravljanju kotičkov za ponovno uporabo. Kotički so trenutno postavljeni pri 17 zbirnih centrih po državi, do konca letošnjega leta naj bi jih še šest, ob koncu projekta, ki se bo zaključil leta 2024, pa naj bi jih bilo v državi skupaj 60.
Med drugim delujejo tudi v Zbirnih centrih Mozelj (Kočevje), Vranoviči (Črnomelj), Sevnica, Spodnji Stari Grad (Krško) in Boršt (Brežice).
Slika 1: Kotiček za oddajo še delujočih aparatov. Imamo jih tudi v naši regiji. (foto: ZEOS)
Slika 2: Notranjost kotička
Povezane objave
Ocene komentarjev