Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 15. maj 2024
10:00 Znanost ali fantazija? Teden znanstvene fantastike in fantazije (družinska izkušnja), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
14:00 Delavnica izdelave kreme s hidrolatom pomaranče, Šolski center Novo mesto
17:00 Predavanje Notranje ravnovesje, CIK Trebnje
17:00 Predavanje Podarite si boljše življenje, RIC Novo mesto
18:00 Nastop učencev Glasbene šole, GŠ Marjana Kozine Novo mesto
VečBela krajina
sreda, 15. maj 2024
17:00 Zaključna regijska prireditev natečaja Evropa v šoli, OŠ Mirana Jarca Črnomelj
četrtek, 16. maj 2024
10:00 Kviz mladih članov Rdečega križa, KD Gradac
10:30 Odprtje knjižne police, Dom paraplegikov Semič
17:00 Dobrodelna prireditev "Pojem, plešem in igram, da se v Ankaran podam", KC Semič
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
VečPosavje
sreda, 15. maj 2024
11:00 Okrogla miza ob zaključku gostujoče razstave Trienale rokodelstva, Posavski muzej Brežice
17:00 Odprtje razstave izbranih del 5. likovnega natečaja "Brezmejna ustvarjalnost mladih 2024", Dvorana v parku Krško
četrtek, 16. maj 2024
19:30 Slavnostno odprtje Tednov ljubiteljske kulture 2024, Posavski muzej Brežice
petek, 17. maj 2024
12:00 - 19:30 3. mednarodni rokometni turnir veterank in veteranov, ŠD Dobova
Več20.3.2012 | 10:10 | M. M.
Boris Petkovič je bil leta 1971 rojen v Zenici, kjer je preživel otroštvo, nekaj let je živel v Straži pri Novem mestu, pa tudi na Obali in v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral iz filmske režije na pariški filmski šoli EICAR, kjer je naslednja tri leta tudi poučeval. Trenutno živi v Ljubljani in dela kot svobodni filmski režiser. (Foto: MiM, arhiv DL)
Zagreb - Slovenski dokumentarni film V letu hip-hopa Borisa Petkoviča je zmagovalec regionalnega Festivala dokumentarnega rock filma (DORF), ki je v začetku marca potekal v Vinkovcih, minuli vikend pa na Reki. Za najboljši film v mednarodni konkurenci je bil izbran ameriški dokumentarec "Speaking in Code" v režiji Amy Lee Grill.
Žirija je v regionalnem programu za najboljšega razglasila Petkovičev film, ker "nudi kronološki pregled slovenske hip-hop scene na vznemirljiv in avtentičen način. Pri tem enakovredno spoštuje pravila hip hop žanra in filmske stroke, prav tako pa lokalni sceni omogoča identifikacijski moment v (ne samo) regionalnem kontekstu".
V Luksuz produkciji iz Krškega, ki je koproducent filma V letu hip-hopa, so spomnili, da je bil film lani prikazan na več festivalih dokumentarnega filma, med drugim v Ljubljani in Prizrenu na Kosovu, kjer poteka eden največjih tovrstnih regionalnih festivalov.
Svojo pot bo Petkovičev film nadaljeval na enem pomembnejših svetovnih festivalov dokumentarnega filma - Hot Docs v Torontu, ki bo potekal konec aprila in v začetku maja. Nato bo prikazan tudi v tekmovalnem programu mednarodnega beograjskega festivala Beldocks.
Za film "Speaking in Code" je žirija poudarila, da "je v zgodbi o elektronski glasbi mogoče zaznati globino odnosov med akterji na sceni". Na ta način so se ustvarjalci filma "izognili omejitvam žanra in mu omogočili novo komunikacijsko dimenzijo", piše v utemeljitvi nagrade.
Posebno priznanje letošnjega DORF je prejel film Fanzini z Marsa v režiji Siniše Dugonjića iz Beograda, so v nedeljo, po zaključku festivala na Reki, še sporočili organizatorji.
Za nagrade na letošnjem DORF se je potegovalo več kot 40 filmov, med njimi tudi štirje iz Slovenije. Poleg nagrajenega filma o slovenski hip-hop skupnosti, so predvajali dokumentarce o rokovski skupini Big Foot Mama, pouličnih glasbenikih v Ljubljani ter Zgaga rock festivalu. Letošnji festival je v dveh hrvaških mestih spremljalo več kot 4000 gledalcev.
Luksuz, luksuz!
Petkovičev dokumentarni film so nedavno predvajali v krškem mladinskem centru, kjer Luksuz produkcija skrbi za filmske večere. Ob napovedi projekcije so zapisali tudi Petkovičeve spomine na sodelovanje s Krčani:
»Spomin me vodi nazaj v leto 2001, ko smo skupaj z Društvom zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) začeli intenzivneje izvajati tečaje in seminarje video produkcije. Nekje v hribih, visoko nad Krškim, je bila kamera postavljena na stativ, na leseni palici je bil pritrjen mikrofon, stari izolacijski kosi stiroporja so služili za odbojnike svetlobe. Igralca sta nervozno ponavljala besedilo, medtem ko je ekipa desetih entuziastov pripravljala kader. Brežiški dvojčici Tina in Nina, ki sta takrat delali svoje prve “filmske” korake, sta neprestano ponavljali: “Luksuz, luksuz!” Ker me je mučilo, kaj za vraga naj bi pri našem početju bilo luksuzno, sem ju vprašal. »Ja, luksuz, mamo kamero, mikrofon, luči, pa igralci in ekipa, vsi pripravljeni delat. Luksuz!« Ustvarjanje kot luksuz?! Ustvarjanje kot razkošno življenje? Ustvarjanje, za življenje manj potrebna stvar? Verjetno si tedaj nobeden ni mislil, kako preroške bodo pravzaprav postale te besede za celotno kulturno in umetniško ustvarjanje nekaj let pozneje v Sloveniji, vendar je tisti dan DZMP dobilo svojo podsekcijo: Luksuz produkcijo.
Tako sem se leta 2006 v uvodu reportaže za Ekran spominjal začetkov Luksuz produkcije. Bilo je to leto, ko smo že postajali prepoznavni: vsakoletni seminarji na Trški gori pri Krškem, video delavnice na filmskem festivalu Kino otok v Izoli, filmi mladostnikov, ki so se počasi prebijali po festivalih … Naši mladinci so se udeleževali delavnic po vsem svetu in snemali, snemali, snemali. V Krško so prihajali novi in novi predavatelji.
Ob prelomu desetletja je Krško po zaslugi DZMP-ja postalo ena najmočnejših točk neodvisnega filmskega ustvarjanja v Evropi. Število filmov je že dolgo tega zabredlo v trimestne številke, nagrade štejemo v ducatih, slušatelji so prihajali iz vseh poseljenih kontinentov. Festival poceni filma je zabava brez primere in naši romski filmi so evropski hit. Filmski sklad RS nas na svoji spletni strani uvršča med ustanove(sic!), ki se ukvarjajo s filmskim izobraževanjem mladih. Če urbanost merimo s številom dogodkov na enoto površine, je Krško zagotovo najbolj filmsko urbano mesto v Sloveniji.
Luksuz produkcija ima v svojo podstat vtkano skrb za sočloveka, socialni čut in družbeno kritičnost. Zato je njen filmski razvoj lahko privedel le do ene stvari: angažiranega filmmakerstva.«
Slika 1: Boris Petkovič je bil leta 1971 rojen v Zenici, kjer je preživel otroštvo, nekaj let je živel v Straži pri Novem mestu, pa tudi na Obali in v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral iz filmske režije na pariški filmski šoli EICAR, kjer je naslednja tri leta tudi poučeval. Trenutno živi v Ljubljani in dela kot svobodni filmski režiser. (Foto: MiM, arhiv DL)
Povezane objave
Ocene komentarjev