kultura

Zakaj med Dolenjci in Belokranjci še zdaj tako hude rane?

8.6.2024 | 08:30 | Besedilo in fotografije: L. Markelj

Novo mesto - Pod uredništvom dr. Pavline Bobič, Dolenjke po rodu, je pri Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani in v sodelovanju s Škofijo Novo mesto nedavno izšla znanstvena monografija z naslovom Pragovi nasilja: Dolenjska in Bela Krajina 1941-1943.

Monografijo Pragovi nasilja Dolenjska in Bela krajina 1941-1943 so v novomeški knjižnici predstavili (od leve proti desni): Alenka Puhar, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Pavlina Bobič, dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Spredaj novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je v knjigi prispeval spremno besedo.

Knjigo so včeraj popoldne v Knjižnici Mirana Jarca predstavili avtorji prispevkov: znanstvena sodelavka centra dr. Pavlina Bobič, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar ter publicistka in prevajalka Alenka Puhar.

Dogodek je vodil zgodovinar dr. Jože Možina in poudaril, da zgodovino raziskujemo zato, »da bi jo dojeli, razumeli prednike in nas same, saj smo dediči vsega dobrega slabega, kar se je dogajalo. Še zlasti je to pomembno, ko gre za nasilje, ki se – to vemo - travmatično veže na človeško dušo.«

Sicer v monografiji, ki obravnava kritične plati vojne med letoma 1941 in 1943, ki so zaznamovale širšo Dolenjsko in Belo krajino, sodelujejo še nekateri drugi avtorji prispevkov: Aleš Nose, Tomaž Kladnik, Tomaž Maras, dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič, Matjaž Ambrožič in Jernej Letnar Černič. Vsi z različnih zornih kotov odstirajo občutljiva vprašanja polpretekle zgodovine na našem območju in ter v širšem družbenem kontekstu.

Znanstveno monografijo je uredia dr. Pavlina Bobič.

Prostorsko dogajanje se skozi prispevke prepleta s širšo in kompleksnejšo dimenzijo svetovnega vojaškega in ideološkega spopada med drugo svetovno vojno. Poglavja tematizirajo odzive ljudi na kaotične razmere vojne, pritiske vojaškega vrha ob okupaciji in priložnosti za vznik revolucionarnega zagona.

Odgovori na pomembna vprašanja

Dolenjska in Bela krajina sta bili med vojno primerjavi z ostali deli Sloveniji posebni, to območje je zaznamovano z najhujšimi zločini in poglavja v knjigi skušajo odgovoriti na mnogo pomembnih vprašanj.

Zakaj je na Dolenjskem prišlo do kritičnih in usodnih zasukov, kot je bilo ustanavljanje protikomunističnih vojaških formacij? Od kod je izvirala pobuda za odpor? V kakšnih okoliščinah je ravno tu in še pred popolnim izbruhom državljanske vojne prišlo do komunističnih likvidacij izbranih ljudi, uglednih predstavnikov lokalnih skupnosti, duhovnikov in povsem navadnih posameznikov? Knjiga prinaša tudi analizo Kočevskega procesa, prvega sodnega revolucionarnega procesa na Slovenskem, ki se izkaže za nelegitimnega.

Kot so organizatorji zapisali v vabilu, monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941-1943 govori o revoluciji, terorju, ki ga je ta prinesla, in ambicijah komunistov o nasilnem predrugačenju človeka in starega reda. Opisuje množične likvidacije uglednih protikomunističnih posameznikov in družin, pa tudi skupin, na primer skupine Romov. Prispevki v monografiji temeljijo na dnevniških zapisih sodobnikov in arhivski dokumentaciji ter omogočajo nove perspektive na tragične in zamolčane dogodke tega obdobja.

Zbrane sta uvodoma nagovorila novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje ter direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić.

Škof Saje: prizadevanja za spravo, mir in pravičnost

Dr. Andrej Saje (na desni) in dr.Tomaž Ivešić

Dr. Andrej Saje je dejal, da monografija pomeni pomemben doprinos k prepoznavanju zgodovinskih dejstev med in po drugi svetovni vojni, da bi lažje razumeli tragične dogodke in krute usode našega naroda.

»Znanstveno delo je doprinos v mozaiku ostalih pobud in prizadevanj za spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejaniti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna osebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh,« je poudaril novomeški škof in dodal, da morajo prizadevanja za spravo nujno spremljati ugotavljanje zgodovinskih dejstev in poprave krivic.

»Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena,« je dejal in ponovno pozval vse odgovorne v državi, da pokopljemo posmrtne ostanke izkopanih pod Macesnovo gorico – najbolj primerno bi bilo na ljubljanskih Žalah.

Globoke rane ljudi

Mnogi obiskovalci so domov odšli z novo knjigo, ki naj spodbuja k premisleku in miru - kot je dejal novomeški škof-

Direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić je med drugim povedal, da ni nepomembno, da je pobuda za monografijo prišla »od spodaj«, »od malega preprostega dolenjskega in belokranjskega človeka. »Saj kot je povedal novomeški škof dr. Andrej Saje, so duhovniki novomeške škofije namreč večkrat izrazili željo in potrebo domačih vernikov, da bi se soočili s težkim dogajanjem med in po drugi svetovni vojni, ki je med ljudmi pustila globoke rane,« je dejal.

Urednici monografije Pavlini Bobič je čestital, da ji je s sistematičnim raziskovanjem in pronicljivo analizo zbranega gradiva ter kopice pričevanj uspelo ne samo raziskovalno obdelati prva leta vojne na Dolenjskem, ampak k tematiki pritegniti tudi številne strokovnjake, ki so odlično opravili svoje delo.

Predstavitev knjige je z igranjem na citre popestrila Petra Grabrovec, sicer tehnična urednica monografije.

‹ nazaj