Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sreda, 26. junij 2024
10:00 Počitniška sreda v muzeju: Bomo zmogli? Bomo, ja!, Dolenjski muzej Novo mesto
četrtek, 27. junij 2024
10:00 Rudi Potepuški – festival ulične umetnosti (cirkuške delavnice, klovnovski cirkus, predstava za odrasle ...), Glavni trg Novo mesto
19:00 Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe, KD Mirna
petek, 28. junij 2024
10:00 Rudi Potepuški – festival ulične umetnosti (cirkuške delavnice, ulično gledališče, koncert ...), Glavni trg Novo mesto
17:00 Dolenjski dnevi na Krki - Most Fest, peš most pri OŠ Vavta vas
VečBela krajina
sreda, 26. junij 2024
13:00 - 15:00 Delavnica - LAS, Kamp Podzemelj
18:00 Srečanje bralnega kluba: Afonso Cruz - »Kokoschkova lutka«, Ljudska knjižnica Metlika
19:00 Koncert kitarskega dua Črnobelo, cerkev Sv. duha Črnomelj
četrtek, 27. junij 2024
13:00 Delavnica LAS, Kamp Podzemelj
19:30 Slovenski kitarski kvartet, grajsko dvorišče Metlika
VečPosavje
sreda, 26. junij 2024
10:00 Dan muzeja - 75 let Posavskega muzeja Brežice in odprtje razstave Muzejski donatorji - ožilje muzeja, Posavski muzej Brežice
četrtek, 27. junij 2024
09:00 - 13:00 Poletna grajska dogodivščina, Posavski muzej Brežice
18:00 Štovičkov dan - dan odprtih vrat, atrij Mencingerjeve hiše Krško
19:00 Koncert MePZ in moške pevske skupine "Fantje" iz Društva Slovencev Kredarica, Novi Sad, Viteška dvorana Brežice
19:00 Premiera gledališke igre W. Shakespearea ''Milo za drago'' (Društvo Trg Sevnica), grad Sevnica
Več17.5.2024 | 10:20 | STA; M. K.
Ljubljana/Kočevski rog - Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v galeriji Družina predstavila 6. poročilo z naslovom 3450 umorjenih - bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico. "Knjiga na 432 straneh z več sto fotografijami prinaša temeljne znanstvene tekste o odkrivanju Jame pod Macesnovo Gorico," je ob predstavitvi povedal predsednik komisije Jože Dežman.
Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo Gorico v Kočevskem rogu izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, ubitih od 2. do 10. junija 1945. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke, so morali po Dežmanovih navedbah izkopati okoli 3000 kubičnih metrov razstreljene kamnine.
Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Med izkopom posmrtnih ostankov so našli več kot 10.000 predmetov. Večina teh je po njegovih besedah pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo Gorico, raziskave iz obdobij med letoma 1990 in 2017, predvsem pa med 2019 in 2022 so potrdile, da je bila jama grobišče slovenskih domobrancev, hrvaških ustašev oz. pripadnikov NDH, četnikov in drugih.
Okoli polovica, več kot 1750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot 20 let. Nobeden pa ni bil mlajši od 14 let, so pokazale raziskave.
V knjigi je 16 prispevkov različnih avtorjev. O začetkih raziskav poročajo raziskovalec Andrej Mihevc, zgodovinar Mitja Ferenc in arheolog Uroš Košir. Osrednja vsebina poročila so izsledki arheoloških raziskav jame Luke Rozmana, antropološko poročilo Petre Leben Seljak in analiza najdenih predmetov.
Drugi del poročila vsebuje predstavitev zbirke predmetov iz prikritih grobišč v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije avtorice Monike Kokalj Kočevar. V muzeju po besedah Kokalj Kočevar trenutno hranijo zbirko 12.000 predmetov.
Poročilo vsebuje tudi zgodbo Iva Piryja o odkritju dveh žrtev koncentracijskega taborišča v Šentvidu po skoraj 80 letih ter izsledke raziskovalnega projekta odkrivanja možnih novih grobišč v kraških jamah.
Nekdanji kriminalist Pavel Jamnik v knjigi predstavlja dnevnik četnika, umorjenega v Kočevskem rogu, Košir pa nekaj dokumentov iz taborišča Bežigrad v Celju.
Dežman se v knjigi loteva ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil na slovensko varovanje kulturne dediščine. Poročilo bogati 623 fotografij, zemljevidov in grafičnih predstavitev ter 68 statističnih preglednic.
Posmrtni ostanki iz Macesnove Gorice so začasno shranjeni v garaži v Kočevju in čakajo na odločitev o pogrebu, je dejal Dežman, za katerega bi bila najprimernejša lokacija na ljubljanskih Žalah ali Orlovem vrhu.
Slika 1: Foto: arhiv; Luka Rozman
Povezane objave
Ocene komentarjev