dolenjska

V Škocjanu napoved ovadb svetnikov za širjenje nestrpnosti do Romov

28.10.2023 | 09:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

V razpravi v Škocjanu (na levi): v.d. direktor Urada RS za narodnosti Janez Doltar, pomočnik direktorice CSD Novo mesto Alen Pust, na desni načelnica PP Šentjernej Tamara Bizjak s pomočnico.

Petra Pozderec (na desni), direktorica OU Občine Škocjan, je predstavila strategijo reševanja romske problematike v občini.

Alen Pust (prvi na levi)

Škocjanski svetniki so bili na zadnji seji zelo zgovorni, saj so bili glavna tema spet Romi.

Škocjan - Zaradi romske problematike je že dolgo »vroče« v škocjanski občini, to pa se je odrazilo tudi na zadnji seji občinskega sveta občine Škocjan.

Nekajurna razprava o stanju na tem področju ob poročilu Centra za socialno delo Novo mesto je minila (tudi) v povišanih tonih. Nato je sledilo sprejemanje Strategije reševanje romske problematike v občini 2023-2030+, ki ga je pripravila občina, a dokumenta ob koncu svetniki niso sprejeli, čeprav so ga pozdravili. Prepričani so, da morajo določene stvari še natančneje doreči, da bo dokument res kvaliteten. Upoštevali bodo še predloge odborov, Urada RS za narodnosti, idr., in se na to temo srečali spet v slabem mesecu dni.

Alen Pust, pomočnik direktorice CSD Novo mesto, je na seji podal poročilo o stanju romske problematike in postregel z nekaj podatki: da je večina Romov iz romskega naselja Dobruška vas stalna prejemnica pravic iz javnih sredstev, da se povečujejo obvestila o težavah z njimi s policije, sodišč, šol, posameznikov, da na CSD ugotavljajo izrazito povečanje kaznivih dejanj mladoletnih oseb, da romski otroci ne obiskujejo pouka, itd.

CSD tudi opaža anomalije

»V zadnjem obdobju se tu srečujemo z osnovnimi izzivom pri svojem delu, to je zagotovitev varnosti strokovnim delavcem, ki vstopajo v naselje,« je izpostavil Pust in poudaril, da se tudi na CSD zavedajo anomalij, da vidijo, da gre marsikaj narobe in si želijo določenih zakonskih sprememb, ter so pogosto nemočni, a delovati morajo na osnovi zakona. »Tudi nam ni prav, da če otroci ne hodijo v vrtec, dobijo starši večji otroški dodatek,« je povedal primer.

Svetniki, ki so Pustu dali vedeti, da bi se moral CSD bolj udeleževati njihovih sestankov, sej ipd. na temo romske problematike, pa se ne odziva – ta je dejal, da vedno pridejo, ko presodijo, da je to potrebno in da so sodelovali z občino pri pripravi strategije, da pa pogrom nad njimi ni potreben in naj raje skupaj sodelujejo in kaj naredijo – so nato povzemali glavne probleme z Romi.

Blanka Matko

Janja Lesjak, ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan

Skupni imenovalec je, da je stanje alarmantno, da v Dobruški vasi nastaja geto, kar ni dobro. Da v zadnjem času prihaja tudi do pogostejšega nadlegovanje romskih učencev v škocjanski šoli, itd., je na seji izpostavila svetnica Blanka Matko, zadeve pa je pojasnjevala tudi ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan Janja Lesjak.

Na občinski seji, ki sta ji prisostvovali tudi načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak s svojo pomočnico, in sta v številkah predstavili varnostno situacijo v škocjanski občini, pa tudi nekaj krajanov, je postalo bolj vroče, ko je spregovoril Janez Doltar, v.d. direktorja Urada RS za narodnosti. Najprej je povedal, da je s sabo prinesel ustavo RS in kazenski zakonik.

Dve leti zapora za širjenje nestrpnosti

Burna debata med Doltarjem in Bogdanom Krašna.

Žiga Lampe (na desni)

»Teh nebuloz širjenja nestrpnosti ne bom prenašal. Dve leti zapora za tistega, ki širi nestrpnost. Skoraj vsak vaš govor je bil na meji širjenja nestrpnosti. Dajmo se pogovarjati o rešitvah, tudi na vladi jih delamo. Vsi vemo, kje so problemi in smo jih že stokrat premleli« je rekel.

Ko so svetniki protestirali, da niso nestrpni, je Doltar nadaljeval: »Pišem si in kar nekaj besed lahko tu izvlečem. Slej ko prej bom zoper nekoga, ki širi nestrpnost, naredil ovadbo, ker imam tega dovolj. To nam ne prinaša točk. Moramo se pogovarjati, kaj bomo naredili, kako bomo romske otroke povlekli ven iz takega stanja, da se bodo izšolali, imeli službo, da bodo živeli drugačno življenje, da se ne bo naselje širilo, ampak bodo šli ven po svetu. To moramo doseči, sicer bomo dosegli favele,« je dejal zbranim.

Svetnik Bogdan Krašna in krajan Žiga Lampe sta Doltarja takoj opozorila, da obstajajo pravice in odgovornosti, in da je treba res spoštovati ustavo, a ustavna pravica je tudi pravica do zasebne lastnine.

»Romi tu živijo na ukradeni zemlji in večina gre za črne gradnje. Prva naloge je vrnitev lastnine!« je bil jasen Krašna.

Več v eni od tiskanih izdaj Dolenjskega lista.

‹ nazaj