Potrpljenja je konec, bolniki na ulicah; kje ambulante za neopredeljene na našem koncu?

11.1.2023 | 11:40

V stavko bolnikov so se včeraj, kot smo na spletu že poročali, sicer s skromno udeležbo, vključili tudi v  Novem mestu. S pesmijo Le vkup, le vkup, uboga gmajna so se z Glavnega  trga sprehodili do Zdravstvenega doma Novo mesto. (Foto: M. Ž.)

V stavko bolnikov so se včeraj, kot smo na spletu že poročali, sicer s skromno udeležbo, vključili tudi v Novem mestu. S pesmijo Le vkup, le vkup, uboga gmajna so se z Glavnega trga sprehodili do Zdravstvenega doma Novo mesto. (Foto: M. Ž.)

Novo mesto/Trebnje/Metlika - Z vzpostavitvijo 94 ambulant za bolnike brez izbranega zdravnika želi vlada reševati alarmantno stanje v zdravstvu. Gre za začasen ukrep, ki bo veljal od 1. januarja letos do 31. decembra 2024. Od teh 94 ambulant jih bo kar 18 delovalo v Ljubljani. Na našem koncu sta dve taki ambulanti predvideni v Trebnjem, po ena pa v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Sevnici, Črnomlju, Metliki, Ribnici in Kočevju.

V zdravstvenih domovih se v glavnem šele te dni začenjajo preštevati, koliko kadra sploh imajo, in odkrito povedo, da je pravzaprav iluzorno pričakovati, da bi lahko takšne ambulante organizirali v nekaj dneh. Ker zlasti zdravnikov in medicinskih sester že tako ali tako primanjkuje, direktorje zdravstvenih domov najbolj skrbi, kdo bo v teh ambulantah delal, saj po navodilih ministrstva to ne smejo biti upokojeni zdravniki niti specializanti družinske medicine, ki nimajo opredeljenih pacientov. Bo pa spodbuda nedvomno dobro plačilo – zdravnik bi bil tako za eno uro dela v ambulanti za neopredeljene paciente plačan okoli 80 evrov neto, srednja medicinska sestra pa 35 neto.

Minister Loredan: »Opredeljenega zdravnika ni mogoče zagotoviti takoj in zdaj, ker zdravnikov ni.«

ŠE NI JASNO, KAKO

Karmen Lukše, direktorica ZD Trebnje, v katerem naj bi delovali dve ambulanti za neopredeljene bolnike, odkrito pove, da ne vedo še točno, kdaj jim ju bo uspelo vzpostaviti, saj so informacije o tem dobili šele 30. decembra lani popoldne. Potem so bili prazniki in tako zdaj preverjajo, kateri izmed zaposlenih zdravnikov in specializantov bi se sploh želel vključiti.

Dostop do javnega zdravstvenega sistema in osebnega zdravnika je temeljna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavlja pa jo tudi ustava.

Minister za zdravje je bil te dni na delovnem obisku tudi v Novem mestu (od leve proti  desni): direktorica SB NM Milena Kramar Zupan, minister Danijel Bešič  Loredan, direktorica ZD NM Alenka Simoničič in v. d. strokovnega  direktorja SB NM Boštjan Kersnič. Tudi o tem smo na  našem portalu že poročali.

Minister za zdravje je bil te dni na delovnem obisku tudi v Novem mestu (od leve proti desni): direktorica SB NM Milena Kramar Zupan, minister Danijel Bešič Loredan, direktorica ZD NM Alenka Simoničič in v. d. strokovnega direktorja SB NM Boštjan Kersnič. Tudi o tem smo na  našem portalu že poročali.

V METLIKI BREZ

V ZD Metlika pa trenutno ambulante za neopredeljene sploh ne bodo organizirali, čeprav so na seznamu. A tako so odločili, ko so preverili stanje. »Trenutno za to ni potrebe. Vse potrebe naših občanov so pokrite v okviru delujočih ambulant,« je povedala direktorica doma Duška Vukšinič.

KORONSKA ORGANIZACIJA DELA OSTALA

Novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj meni, da se glavni razlog za to, da je že več kot 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, skriva v dogovoru, ki je zelo omejil število opredeljenih pacientov posameznega zdravnika.

»Čeprav izvajalci, torej zdravstveni domovi, zagotavljajo, da so zdravniki vedno dostopni za paciente, menim, da trditev v celoti ne drži, ker je vse preveč pritožb pacientov, da ne morejo vzpostaviti stika ne po telefonu ne po elektronski pošti, osebno pa ne morejo v dom, ker jim to prepreči varnostnik,« pove.

Ugotavlja, da je koronska organizacija dela ambulant v zdravstvenih domovih postala stalna praksa. Po pripovedovanju pacientov težko vzpostavijo stik s svojim zdravnikom, veliko je urejanja zadev po telefonu in elektronski pošti, torej na daljavo.

DO NEKATERIH SPECIALISTOV SKORAJ NEMOGOČE

Stanje pa je še veliko hujše pri dostopnosti do specialistov, diagnostičnih postopkov in preiskav, kjer je do nekaterih dostop skoraj nemogoč.

Zlata Rebolj (Foto: osebni arhiv)

Zlata Rebolj (Foto: osebni arhiv)

»Čakalne dobe do prvega pregleda so povsod nedopustno dolge, da o obravnavi, ki bi jo pacient potreboval, npr. operacija, sploh ne govorimo. Največ težav imajo pacienti na področjih kardiologije, ortopedije, fizioterapije in seveda pri zobozdravstvenih storitvah. Rešitev, ki nam jo ponuja ZZZS in drugi predpisi, da si lahko izbereš specialista kjer koli v Sloveniji, je licemerska. Žal so pacienti vedno pogosteje primorani opraviti storitev samoplačniško, da se izognejo še večji škodi zdravja. Po pripovedovanju pacientov jih v »samoplačništvo« pogosto napotujejo zaposleni v javnem zdravstvu,« pove Reboljeva.

NEOVIRANO DO ZDRAVNIKA

Novomeška varuhinja pacientovih pravic komentira tudi reševanje težav z ambulantami za neopredeljene bolnike.

»Menim, bi moral vsak pacient dobiti pomoč pri katerem koli osebnem zdravniku, če meni, da jo potrebuje – in to kakršno koli, tudi samo administrativno, kot je npr. bolniški list. Vse, kar je povezano s plačilom zdravstvenih storitev, pa naj urejajo zdravstveni izvajalci in zavarovalnica (ZZZS) med seboj. Vsi pacienti, ki redno plačujejo vse prispevke za zdravstveno zavarovanje, bi morali imeti neoviran dostop do zdravnika takoj ali vsaj v sprejemljivem času,« meni Reboljeva.

Več in podrobneje pa v novi, tiskani izdaji Dolenjskega lista.

L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava