Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 27. julij 2024
08:30 Izobraževalni dogodek: Od točke 20 do baze 80, Parkirišče pred Bazo 20 Dolenjske Toplice
09:00 Dan odprtih vrat na posestvu Dobrodih in predstavitev novega turističnega produkta, Dolenje Sušice
16:00 Ogled Hudičevega turna in muzeja starodobnikov v Soteski, Hudičev turn Soteska
20:00 27. Anin sejem, Mestni trg Višnja Gora
nedelja, 28. julij 2024
09:00 - 14:00 27. Anin sejem, Mestni trg Višnja Gora
VečBela krajina
sobota, 27. julij 2024
11:30 2. vseslovensko srečanje letalcev z blagoslovom letal in pilotov, vzletišče Prilozje
sreda, 31. julij 2024
21:00 PZG: Koncert Eve Boto, grad Metlika
četrtek, 1. avgust 2024
20:00 Kultura pod krošnjami 2024 - gledališka predstava Kaj bi, Che bi?, pod lipami na Gričku Črnomelj
sreda, 7. avgust 2024
18:30 PZG: Operna pravljica za otroke "Janko in Metka", Grad Metlika
četrtek, 8. avgust 2024
20:00 PZG: Koncert Počeni Škafi, Grad Metlika
VečPosavje
sobota, 27. julij 2024
20:00 Veselica PGD Telče z ansamblom Veseli Dolenjci, pri gasilskem domu Telče
20:00 Krajevni praznik PGD Bukošek 2024 s skupino Džuboks, pred gasilskim domom Bukošek
20:00 Gledališka skupina Društva Trg Sevnica: ''Milo za drago'', Starograjska ulica Radeče
20:00 Gasilska veselica z Gadi, pred GD Stranje
sreda, 31. julij 2024
20:00 Koncert Glasbe Mladih IV., Viteška dvorana Brežice
Več28.6.2010 | 10:20 | M. M.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
Hrošči, Zavod za varstvo narave[.doc](1 MB)
Slika 1: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Slika 2: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (Foto: M. Vernik)
Slika 3: Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Slika 4: Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Povezane objave
Ocene komentarjev