dolenjska

Žveglič: ''Prej do Kmetijske šole Grm pol ure, zdaj uro in 45 minut''

5.9.2024 | 17:00 | STA; M. K.

Ljubljana - Podeželje je izredno podhranjeno z javnim prevozom, novi vozni redi pa so to težavo še poglobili, je v izjavi za javnost izpostavil predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo so zato v KGZS pozvali k takojšnjemu ukrepanju in ureditvi voznih redov javnega potniškega prometa.

Žveglič na današnji izjavi (Foto: KGZS)

Otroci so zamudili k pouku, v šolo ali iz nje so jih morali peljati tudi starši, nekateri pa po novem za prevoz porabijo precej več časa, je danes v Ljubljani orisal Žveglič. O tem sicer pišemo tudi v današnjem novem Dolenjskem listu. Najbolj kritična območja so Kozjansko, Koroška in Suha krajina, opozarja Žveglič. "Iz teh krajev so nas poklicali naši člani, ki so bili zelo ogorčeni, saj so otroci šolo zamudili, v šolo sploh niso mogli ali pa se veliko pozneje vrnili domov," je dejal.

Po njegovih navedbah so bili tako nekateri starši primorani prekiniti delo doma na kmetiji ali v službi, da so lahko razvozili otroke. Ob tem je navedel primer z Dolenjske, in sicer na relaciji Zagradec-Novo mesto, kjer se nahaja Kmetijska šola Grm. "Dijaki morajo na tej relaciji po novem večkrat presesti. Prej so za prevoz potrebovali pol ure, zdaj pa uro in 45 minut. Prav tako veliko otrok ostane na postajah, saj se avtobus, na katerem so zasedeni vsi sedeži, odpelje mimo," je dejal predsednik KGZS.

V preteklem šolskem letu je sistem po Žvegličevi oceni deloval, dijakom ni bilo treba prestopati, koncesionarji pa so vedeli, kam so otroci namenjeni, zato ne razume, zakaj je prišlo do spremembe sistema. "Zdaj vlada popolna zmešnjava," je bil kritičen.

Na KGZS so zato pozvali ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v okviru katerega Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) ureja vozne rede, naj nemudoma ukrepa, zagotovi ustrezne frekvence avtobusov in zadostno kapaciteto avtobusov. "Da ne bo več prihajalo do težav, ki jih imajo najprej otroci, nato pa še njihovi starši," je dejal.

DUJPP kljub kritikam stoji za novimi voznimi redi

Po septembrski uveljavitvi novega voznega reda za medkrajevne avtobuse je o njem slišati veliko kritik, med drugim, da so nekatere linije ukinjene in da je avtobusov premalo. Na DUJPP ob tem zagotavljajo, da so novi vozni redi dobro pripravljeni, da so se povečali standardi dostopnosti in da ukinitev linij ni bilo.

DUJPP poudarja, da se ob vsaki zaznani situaciji težave rešujejo takoj. "Ob vsakem začetku novega šolskega leta prevozniki v prvih dneh rešujejo različne situacije z relacijami, urami odhodov in zasedenostjo. Letos pa so te težave ob menjavi sistema postale vidnejše, saj se koncesionarji soočajo z izzivom izvedbe večjega števila relacij," pravi direktor DUJPP Miran Sečki.

Potnike na DUJPP prosijo za razumevanje nastale situacije in zagotavljajo, da bodo preverili vse navedbe v sporočilih, ki so jih prejeli, in uvedli ukrepe z izboljšavami.

"S situacijami na terenu so seznanjeni tudi pristojni organi in nadzor poslovanja. V seznamu pritožb trenutno podrobneje preverjamo situacije ne izvedbe voženj, za katere v nadzoru poslovanja pripravljamo tudi kazni," je dejal Sečki.

Na DUJPP so v sredinem sporočilu za javnost zagotovili, da nobena linja ni bila ukinjena ter da so novi vozni redi, linije in frekvence odhodov usklajene s koncesionarji avtobusnih prevozov (Arriva, Nomago, LPP, AP Murska Sobota) ter nadgrajene in izboljšane.

"V pripravi novih voznih redov smo sledili smernicam, da obstoječe, dobre vozne rede ohranimo in stanje zgolj nadgradimo, razširimo. Tako smo z novimi voznimi redi koncesionarje pogodbeno zavezali, da od 1. julija 2024 dalje zagotavljajo izvedbo 20-odstotnega povečanja voženj po celi Sloveniji," je dejal Sečki.

Kot pravi, je cilj izboljšav, da bi javni potniški promet uporabljalo več ljudi.

V še DUJPP ocenjujejo, da je večina situacij in težav, ki so se ob uvedbi novega režima letnega voznega reda pojavile, hitro rešljivih. V želji po čimprejšnji ureditvi težav sodelujejo z ravnatelji in lokalnimi skupnostmi, so še zapisali.

‹ nazaj