dolenjska

Osamosvojitev nas je povezala, 2. sv. vojna in revolucija pa tragično razdelila

24.6.2024 | 19:30 | L. Markelj, foto: Občina Šentjernej

Šentjernej - Slavnostni govornik na nedavni akademiji ob dnevu državnosti v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju, ki so jo naslovili Voda – življenje – navdih, je bil prvi predsednik Vlade RS Lojze Peterle.

Lojze Peterle (na levi) je bil slavnostni govornik na akademiji ob dnevu državnosti v Šentjerneju. Na desni župan Jože Simončič, v sredini Peterletova žena Branka Berkopec Peterle.

Kot je dejal, s praznično zavestjo stoji pred Šentjernejčani, saj smo leta 1991 uresničili največji politični cilj slovenskega naroda – proglasili samostojno in demokratično državo. V nagovoru je opravil zgodovinski pregled poti do uresničitve naših stoletnih sanj, do svoje države, ter opozoril na bistvene razlike med letoma 1945 in 1990.

»Leta 1945 ljudi niso vprašali, ali so za Jugoslavijo, za komunizem in za revolucijo - nobenega plebiscita ni bilo. Za osamosvojitev pa je bil plebiscit - Slovenke in Slovenci so imeli prvič v zgodovini priliko, da se prostovoljno odločijo za svojo državo. Tako je bilo tudi z vstopom v EZ in v NATO,« je dejal in dodal še, da obstaja še ena bistvena razlika med letnicama: slovenski narod sta druga svetovna vojna in še posebej revolucija tragično razdelila, »da še danes boli, še mrtvih od takrat ne zmoremo pokopati. Osamosvojitev z vojno za Slovenijo pa nas je povezala, doživeli smo prešerne trenutke enotnosti.«

Lojze Peterle, prvi predsednik Vlade RS.

Svoboda in nove priložnosti

Peterle je izpostavil še, da je osamosvojitev prinesela svobodo in nove priložnosti za vse in da to, da današnja oblast onemogoča tiste, ki misijo drugače, ne more biti vrednota slovenske osamosvojitve.

Hvaležen je vsem, ki so podprli projekt samostojne države, še posebej tistim, ki zanjo dali svoja življenja. Mu je pa težko razumljivo, »da danes v samostojni Sloveniji srečujemo mlade v Titovih majicah, ki trdijo, da je bilo prej bolje; gledamo izvoljene predstavnike ljudstva, ki praznujejo jugoslovanske praznike z rdečo zastavo; in spremljamo delo vlade, ki se klanja Čebinam, ukinja pa Muzej slovenske osamosvojitve.«

Igral je Pihalni orkester občine Šentjernej z dirigentom Sandijem Frankom.

Župan Simončič: država ni samoumevna

Zbrane je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič in poudaril, da smo zdaj prvič res sami odgovorni za svojo prihodnost. Lahko smo veseli, da se je velika večina naših sicer visokih pričakovanj uresničila. »Živimo v svobodni, demokratični in ekonomsko uspešni družbi. Vključeni smo v vse pomembnejše mednarodne organizacije, po naših športnikih, kulturnikih in znanstvenikih nas pozna ves svet. Živimo v miru, blaginji in svobodi. Pa vendar je navkljub vsemu navedenemu mnogokrat med nami čutiti neko nezadovoljstvo, celo samoumevnost glede države in njenega delovanja,« je dejal Simončič.

Občinstvo je uživalo v pestrem umetniškem programu.

Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri nastanku samostojne in demokratične Slovenije, »vsem, ki se trudite za njen razvoj in ugled tudi danes, ter vsem, ki ponosno pojete našo himno in z veseljem izobešate državno zastavo.«

Slovesno akademijo, za katero je scenarij napisala in jo tudi režirala Lucija Kuntarič, so oblikovali: učiteljska gledališka skupina Holivud, mladinska gledališka skupina DiLeo, plesna skupina Harlekin, glasbena zasedba Plamen, kvintet QUINQUE VOCUM ter glasbeni duet Miro Božič & Benjamin Barbarič. Nastopil je tudi Pihalni orkester občine Šentjernej. Dogodek je povezoval Ambrož Kvartič.

‹ nazaj