dolenjska

NPU ovadil Žuglja; brskal tudi po računih škofa Sajeta

13.10.2023 | 14:25 | STA, M. K.

Andrej Saje je bil leta 2021 imenovan za novomeškega škofa, lani pa je  postal še predsednik Slovenske škofovske konference. Kmalu po izvolitvi  na ta položaj, ki ga običajno zaseda eden izmed nadškofov, so se zanj  začele težave. (Foto: L. M.)

Andrej Saje je bil leta 2021 imenovan za novomeškega škofa, lani pa je postal še predsednik Slovenske škofovske konference. Kmalu po izvolitvi na ta položaj, ki ga običajno zaseda eden izmed nadškofov, so se zanj začele težave. (Foto: L. M.)

Ljubljana - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Grozilo naj bi jim do tri leta zapora.

NPU je kazensko ovadbo poslal na specializirano državno tožilstvo, ki bo zdaj odločilo, ali bo Žugelj moral pred sodišče. Enako velja za nekaj Žugljevih tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do najbolj občutljivih podatkov.

V posebno sobo s tajnimi podatki so imeli v Žugljevem času vstop le   izbrani uslužbenci urada za preprečevanje pranja denarja. Vsi so na urad   prišli v času prejšnje vlade. (Foto: necenzurirano.si)

V posebno sobo s tajnimi podatki so imeli v Žugljevem času vstop le izbrani uslužbenci urada za preprečevanje pranja denarja. Vsi so na urad prišli v času prejšnje vlade. (Foto: necenzurirano.si)

Urad RS za preprečevanja pranja denarja je, kto smo že poročali, na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal več kot 200 zahtev za vpogled v transakcijske račune fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.

Kot smo poročali, si je na vse načine prizadeval pridobiti tudi bančne podatke novomeškega škofa Andreja Sajeta.

Žugelj je maja v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za nobeno "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".

Na informacije se je takrat odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Če razkritja držijo, gre po njegovih besedah za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Kot je poudaril, v demokratični in pravni državi "ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe".

V preiskavo o brskanju po računih vpletenih 224 transakcijskih računov

Direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU) Damjan Petrič je v današnji izjavi potrdil, da so osumljene uradne osebe delovale na podlagi prejete anonimne prijave. Šlo je za nezakonit vpogled v 224 transakcijskih računov.

"V obdobju od konca novembra 2021 do sredine februarja 2022 so od domačih in tujih zavezancev za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah brez ustrezne pravne podlage pridobile podatke o transakcijah od odprtja računov za 224 transakcijskih računov 62 fizičnih oseb in 32 pravnih oseb," je dejal Petrič.

Dodal je, da anonimna prijava ni bila vložena zoper vse fizične in pravne osebe, katerih transakcijski računi so bili pregledani, temveč zoper le nekatere. "Osumljene uradne osebe so zavestno ravnale v nasprotju z več zakoni in varovanjem osebnih podatkov, ki je ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je povedal.

Petrič je pojasnil, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) s kriminalistično preiskavo začel v začetku oktobra 2022 na podlagi pisne prijave državnega organa, "ki je v internem nadzoru ugotovil sum kaznivega dejanja in o tem obvestili policijo".

Preiskovalci NPU so, kot je dejal Petrič, v kriminalistični preiskavi zasegli obsežno listinsko dokumentacijo in več kot 10 elektronskih naprav. Prav tako so zavarovali in preiskali podatke iz elektronskih naprav, opravili več kot 100 razgovorov, izvedli policijska zaslišanja osumljenih uradnih oseb, kazenski ovadbi pa so priložili več kot tisoč prilog.

Predkazenski postopek je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, za navedeno kaznivo dejanje pa je predpisana kazen zapora do treh let, je spomnil.

Glede povezav s tujino in čezmejnega vohunjenja je Petrič pojasnil, da pri tej preiskavi drugih kaznivih dejanj niso zaznali.

Komu vse so brskali po računih?

V zadnjem času v javnost prihaja vse več informacij, komu vse je urad za preprečevanje denarja brskal po računih. Po današnjih navedbah spletnega portala Necenzurirano je bila med njimi tudi brežiška odvetnica Nataša Vrečar Zorčič, žena nekdanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Do brskanja po njenih računih je prišlo v času, ko njen mož ni hotel odstopiti kot predsednik DZ.

"To je svinjarija prve vrste. Zaradi takšnih ljudi, kot je Damjan Žugelj, ljudje nimajo več zaupanja niti v najvišje državne institucije. Ustrezno bom ukrepala, ker gre za hud poseg v človekove pravice in zagotovo bom tudi sama podala kazensko ovadbo zoper Žuglja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja na mojo škodo," se je za N1 odzvala Vrečar Zorčič.

Petrič je pojasnil, da so vse oškodovane osebe že obvestili o podani kazenski ovadbi. "Na specializiranem državnem tožilstvu se postopki nadaljujejo in tudi v civilnem postopku imajo oškodovane osebe možnost, da uveljavljajo svoje zahteve," je dodal.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava