Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
četrtek, 16. maj 2024
09:00 Delavnica Pomen gibanja s prikazom aktivnega odmora, OZRK Novo mesto
11:00 Izdelava prošnje za delo v nemščini, Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Novo mesto
13:00 25 let oblikovanja in likovnega ustvarjanja, Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola EŠ Novo mesto
15:00 Srečanje starejših krajanov KS Drska, OŠ Drska Novo mesto
17:00 Delavnica izdelave svečk iz odpadnega olja, CIK Trebnje
VečBela krajina
četrtek, 16. maj 2024
10:00 Kviz mladih članov Rdečega križa, KD Gradac
10:30 Odprtje knjižne police, Dom paraplegikov Semič
17:00 Dobrodelna prireditev "Pojem, plešem in igram, da se v Ankaran podam", KC Semič
17:00 Delavnica ročnih del, Krajevna knjižnica Semič
19:00 Zlato jabolko svobode - predavanje dr. Darje Pavlič o vojnih pesmih Otona Župančiča, Spominska hiša Otona Župančiča Vinica
VečPosavje
četrtek, 16. maj 2024
19:30 Slavnostno odprtje Tednov ljubiteljske kulture 2024, Posavski muzej Brežice
petek, 17. maj 2024
12:00 - 19:30 3. mednarodni rokometni turnir veterank in veteranov, ŠD Dobova
19:00 Pesem Posavja 2024 - 1. koncert, grad Brestanica
19:00 Koncert orkestrov in zbora Glasbene šole Brežice, Grajsko dvorišče Brežice
Več22.2.2020 | 08:10 | L. M.
Danes je pustna sobota, ko se bodo mnogi napravili v pustno šemo, maškaro.
Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek.
Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.[1]
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.
Pustno obdobje v sodobnem času predstavlja zlasti priložnost za zabavo, hkrati pa je tudi čas za kritičen pregled dogajanja v politiki in družbi v zadnjem letu dni. Praznovanje pusta ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, ko so praznovali kult prednikov ter obeležili slovo od zime in pozdravili prihajanje pomladi.
Po Sloveniji se danes obeta več pustnih prireditev, tudi v našem koncu - nekaj si jih boste našli v našem napovedniku, sicer pa je pregled pustnih prireditev in povork po Sloveniji dosegljiv na https://www.sta.si/v-srediscu/pust2020.
In ne pozabite - pustni torek je zadnji dan obdobja, ko se je treba najesti mesa in drugih dobrot. Dan kasneje pa je že pepelnična sreda, s katero se začne 40-dnevni post pred veliko nočjo.
Slika 1: Ne pozabite se najesti krofov! (Foto: Profimedia)
Povezane objave
Ocene komentarjev