posavje

Na otroškem parlamentu številni predlogi za boljše duševno zdravje otrok

9.4.2024 | 08:40 | STA; M. K.

Ljubljana - Sodelujoči na nacionalnem otroškem parlamentu (predsedovala mu je Livia Zara Hauptman iz OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki) v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je bil že drugo leto zapored na temo duševnega zdravja otrok in mladih, so odprli več vprašanj, tudi dostopnost pomoči in premalo znanja o otrocih in mladih med odraslimi. Premier Robert Golob je izrazil prepričanje, da bodo odgovorni prisluhnili.

Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravil dosedanji predsednik Otroških parlamentov Vid Žveglič, ki je predal mandat novo izvoljeni predsednici delovnega predsedstva OP Livii Zari (druga z desne).

Mlade parlamentarke in parlamentarci so včeraj v plenarnem delu zasedanja večkrat izpostavili nujnost vzpostavitve ustrezne pomoči za otroke v stiski. Odrasli, pa naj bodo starši, učitelji ali svetovalci na šoli, pogosto samo odmahnejo z roko, češ, saj bo minilo, so bili kritični. A tak odgovor svetovalnega delavca, h kateremu se je otrok zatekel zaradi nasilja v družini, ni na mestu. Prav tako v tem primeru ni ustrezen odgovor svetovalnega delavca, naj se otrok obrne po pomoč na starše, so izpostavili pri obravnavi stiske konkretnega otroka.

Hkrati so menili, da je težko pričakovati od posameznika, da se bo zlahka odpravil k svetovalnemu delavcu, ki se ukvarja z najbolj zahtevnimi primeri. Morda bi lahko priložnosti za pogovor poiskali med razrednimi urami, so menili.

Prav tako so se spraševali, kako zmanjšati stres v šoli. Nekateri so kot velik vir stresa omenili nenapovedano preverjanje znanja. Vendar so bila mnenja tu deljena. Tisti, ki se s takšnim razmišljanjem niso strinjali, so opomnili, da je nenapovedano preverjanje znanja namenjeno preprečevanju kampanjskega učenja.

Pogosto so izpostavljali kratek stik s starši. Pri tem so opažali, da je ravnanje staršev včasih neprimerno ali neustrezno. "Odrasli bi morali imeti več znanja o tem, kako ravnati z otroki," je dejala Pia iz Maribora.

Fotografiji: za Zvezo prijateljev mladine Slovenije Anže Krže

Predsednik vlade Robert Golob je spomnil, da so v vladi prisluhnili že lanskoletnemu otroškemu parlamentu, ki je prav tako potekal na temo duševnega zdravja otrok in mladih. Tako je v pripravi denimo zakon o psihoterapiji, ki bo med drugim odgovoril na to, kako pomagati otrokom v šolah in kako povečati mrežo svetovalcev, ki bodo v oporo otrokom.

Poleg tega so povečali vpise na področju študija psihologije. Po njegovih besedah se danes izobražuje več psihologov in pedopsihiatrov, da bodo lahko na razpolago, ko jih bodo bodoče generacije otrok potrebovale.

Glede na to, kar je slišal na včerajšnjem otroškem parlamentu, kot najbolj pomembno vidi mnenje, da je svet staršev in svet otrok mogoče povezati. Kot je zatrdil, predloge za organiziranje delavnic tako za starše kot za otroke lahko naslovijo. Tako bodo čez 12 mesecev lahko rekli, da so naredili korak naprej. Prav tako se strinja z mnenjem, da bi se v šolah lahko pri preverjanju znanja izognili marsikateri stresni situaciji. Verjame, da bodo odgovorni to slišali.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pritrdila opozorilom, da se duševno zdravje med mladimi slabša. Temu botruje denimo preveč sedenja in prekomerna uporaba digitalne tehnologije. Ministrstvo za zdravje po njenih besedah izvaja več ukrepov na področju duševnega zdravja tako na področju kurative kot preventive. Pri kurativi si denimo prizadevajo, da bi posameznik prišel hitreje na vrsto.

Poteka tudi veliko različnih izobraževanj. Strinjala pa se je, da vsebine morda niso predstavljene dovolj privlačno. Po njenem mnenju bi lahko prav otroški parlament posredoval predloge, ki bi pripomogli k bolj ustreznemu podajanju teh informacij.

Mladi so predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič ob koncu izročili zaključni dokument in razglasili temo 35. nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo šolstvo in šolski sistem.

Namestnik varuha človekovih pravic za otrokove pravice Jože Ruparčič je ob robu plenarne razprave dejal, da približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Organizacije, ki se ukvarjajo z mladostniki, morajo biti zato zadostno usposobljene za prepoznavanje znakov in za odzivanje nanje, so zapisali pri Varuhu.

Varuh je ministrstvi za vzgojo in izobraževanje in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozval, da preučijo ugotovitve in predloge nacionalnega otroškega parlamenta, se nanje pisno odzovejo in jih upoštevajo pri odločitvah, ki zadevajo otroke. Varuh podpira prizadevanja za ustanovitev Varuha otrokovih pravic v okviru institucije Varuha. Odbor za otrokove pravice Združenih narodov je ob zadnjem pregledu izvajanja Konvencije o otrokovih pravicah namreč opozoril Slovenijo, da bi morala pritožbe otrok obravnavati na način, ki bi bil za otroka občutljiv in hiter.

‹ nazaj