Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 27. julij 2024
08:30 Izobraževalni dogodek: Od točke 20 do baze 80, Parkirišče pred Bazo 20 Dolenjske Toplice
09:00 Dan odprtih vrat na posestvu Dobrodih in predstavitev novega turističnega produkta, Dolenje Sušice
16:00 Ogled Hudičevega turna in muzeja starodobnikov v Soteski, Hudičev turn Soteska
20:00 27. Anin sejem, Mestni trg Višnja Gora
nedelja, 28. julij 2024
09:00 - 14:00 27. Anin sejem, Mestni trg Višnja Gora
VečBela krajina
sobota, 27. julij 2024
11:30 2. vseslovensko srečanje letalcev z blagoslovom letal in pilotov, vzletišče Prilozje
sreda, 31. julij 2024
21:00 PZG: Koncert Eve Boto, grad Metlika
četrtek, 1. avgust 2024
20:00 Kultura pod krošnjami 2024 - gledališka predstava Kaj bi, Che bi?, pod lipami na Gričku Črnomelj
sreda, 7. avgust 2024
18:30 PZG: Operna pravljica za otroke "Janko in Metka", Grad Metlika
četrtek, 8. avgust 2024
20:00 PZG: Koncert Počeni Škafi, Grad Metlika
VečPosavje
sobota, 27. julij 2024
20:00 Veselica PGD Telče z ansamblom Veseli Dolenjci, pri gasilskem domu Telče
20:00 Krajevni praznik PGD Bukošek 2024 s skupino Džuboks, pred gasilskim domom Bukošek
20:00 Gledališka skupina Društva Trg Sevnica: ''Milo za drago'', Starograjska ulica Radeče
20:00 Gasilska veselica z Gadi, pred GD Stranje
sreda, 31. julij 2024
20:00 Koncert Glasbe Mladih IV., Viteška dvorana Brežice
Več26.11.2022 | 11:30
V štirih muzejskih sobah izvirne najdbe od prazgodovine do srednjega veka – Zgodba o ljudeh, ki so na tem prostoru živeli tisočletja pred nami – Del razstave tudi arheologija za otroke – Pionirsko delo dr. Janeza Dularja
Z glasbo skladatelja Alda Kumarja, ki je spremljala film o belokranjskih arheoloških najdiščih, in s priložnostnimi nagovori so v Belokranjskem muzeju v Metliki ob navzočnosti številnih povabljencev odprli novo poučno in privlačno stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine, ki je dveletno avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič, kustosinja in pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter več kot petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci.
»Z razstavo, ki predstavlja območne izvirne najdbe od prazgodovine do srednjega veka in je umeščena v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij kot njen prvi del, pripovedujemo zgodbo o vztrajnosti, ki so jo predhodniki začeli pisati pred 50 leti,« so besede Andreje Brancelj Bednaršek, direktorice Belokranjskega muzeja Metlika. Spomnila je na pionirsko vlogo dr. Janeza Dularja, znanstvenega svetnika in častnega občana Metlike, ki je leta 1973 kot mlad arheolog pripravil novo postavitev arheološke zbirke, ki je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami na ogled skoraj 50 let.
Po treh letih je Dular, ki sodi med pionirje arheološke topografije in terenskih raziskav Bele krajine, odšel v Ljubljano, a pomoči ni Belokranjskemu muzeju nikoli odrekel. Ta je lani praznoval 70-letnico delovanja, najlepše darilo pa mu je podarilo Ministrstvo za kulturo z zaposlitvijo kustosa arheologa in s podelitvijo pooblastila za opravljanje javne službe arheologije. »Prenovljena zbirka z novimi najdbami, odkritimi v zadnjih letih, je bila edina, ki je manjkala v stalni razstavi,« je ob odprtju poudaril dr. Janez Dular.
Razstava je svojo zaključeno zgodbo dobila v štirih muzejskih sobah, v katerih so predstavljene največje arheološke dragocenosti dediščine Bele krajine, pokrajine, ki je geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi in se tudi po tem nekoliko razlikuje od Dolenjske in drugih arheoloških najdišč.
Med glavnimi predstavljenimi najdišči je najstarejše odkrito in najbolj raziskano belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču. Cela soba pa je posvečena železnodobnemu kompleksu na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem v Podzemlju, na ogled je tudi najstarejši v Sloveniji najdeni denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018. V sobi iz časa mlajše železne dobe je večina prostora namenjena predstavitvi novih, še nerazstavljenih in prav za prenovljeno razstavo konzerviranih in restavriranih najdb iz grobov na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem pri Podzemlju. Nadaljnje razstavne sobe predstavljajo tudi antično in zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam.
Za dr. Lucijo Grahek in sodelavce je bil to velik izziv in zalogaj, ki so se ga lotili v času epidemije, številne najdbe, predvsem iz starejših raziskav, pa je bilo treba restavrirati in konzervirati. »Zagotovo je to zdaj moj največji projekt, ki je posledica spleta okoliščin. Nikoli si nisem namreč mislila, da bom v poklicni vlogi tako dolgo raziskovala območje, iz katerega izhajam in na katero sem tudi čustveno navezna,« pravi dr. Grahek. Med raziskavami je spletla zgodbo o ljudeh, ki so na tem prostoru živeli tisočletja pred nami, in se spoprijela s številnimi najdbami, ki so se nakopičile med zaščitnimi izkopavanji v zadnjih desetletjih.
Približno tretjino denarja je za razstavo prispevalo Ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji.
Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista 6. oktobra 2022
M. Glavonjić
Ocene komentarjev