dolenjska

Šentjernej in Šmarješke Toplice že izbrala skupno občinsko upravo

17.6.2024 | 13:30 | Besedilo in fotografije: L. Markelj

Šentjernej - Skupni Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR), ki deluje v občinah Šentjernej, Šmarješke Toplice, Kostanjevica na Krki in Škocjan s sedežem v Šentjerneju, je že nekaj časa »živ« le še na papirju. Zaradi kadrovskih težav na terenu že dolgo ni ne inšpektorice ne kakega redarja.

Na zadnji občinski seji je šmarješkim svetnikom o prednostih Skupne občinske uprave razlagala Brigita Železnik.

Občine so se neuspešno trudile z razpisi, a kadra ni, in sporazumno so sklenile, da ta organ nima prihodnosti in je treba poiskati drugo rešitev. Na zadnjih občinskih sejah so nedavno v občinah Šmarješke Toplice in pred dnevi še v Šentjerneju tako svetniki že ukinili MIR ter se odločili za pristop k Skupni občinski upravi občin Dolenjske in Bele krajine s sedežem v Novem mestu, ki deluje od leta 2020.

Vse naloge MIR-a, torej inšpektorat in redarstvo, se tako prenesejo na skupno občinsko upravo, ki pa nudi tudi več drugih nalog, za enkrat jih opravljajo devet od dvanajstih, občine pa jih bodo glede na potrebe same izbirale.

Tako šmarješka kot šentjernejska občina sta se zdaj odločili za šest nalog, poleg inšpekcije in redarstva, sta obe izbrali še pravno službo kot podporo inšpekcijskim in redarskim postopkom ter CZ, šentjernejska pa še urejanje premoženjsko pravnih zadev na področju romske problematike, požarno varstvo ter urejanje prometa, in šmarješka občina proračunsko računovodstvo in občinski urbanizem.

Nadomeščanja zagotovljena

Brigita Železnik, direktorica Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine.

Kot pravi direktorica Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine Brigita Železnik, je prednosti veliko, tudi kontinuiteta dela. «Imamo večji kadrovski bazen in če pride do kakega bolniškega dopusta, je nadomeščanje zagotovljeno. Kader tudi kroži po terenu. Zdaj imamo zaposlenih 31 oseb in predvidevamo, da se bo ta številka konec leta povečala na 36,« pove Železnik.

Poleg večje učinkovitosti niso nepomembni racionalizacija in finančni prihranki, ki jih prinaša pristop k skupni občinski upravi. Po eni strani gre za porazdelitev stroškov med občinami, po drugi strani pa več nalog posledično pomeni večji odstotek državnega sofinanciranja - za šest nalog s prejšnjih 35 odstotkov spremeni na 55.

Tudi ceneje

Šmarješki občinski svetniki na zadnji seji.

Kot pravi šmarješki župan Marjan Hribar, je občina Šmarješke Toplice do sedaj npr. za dve nalogi, inšpekcijo in redarstvo, ob refundaciji države letno prispevala okrog 17 tisoč evrov, v skupni upravi pa bo za šest nalog okrog 22 tisočakov. V občini Šentjernej pa so izračunali, da bo njihov letni strošek za šest nalog višji za okrog 8.500, kar se jim izplača. Leta 2019 so npr. letno plačevali okrog 25 tisočakov za dva redarja in inšpektorico.

»Zavedajmo se, da je bilo na začetku dovolj redarstvo in inšpektorat, življenje pa je vse bolj zapleteno in pokrivati je treba vse več področij. Kadra ni na razpolago, pa tudi če bi ga v MIR-u dobili, traja in stane usposabljanje. Zdaj imamo zagotovljena nadomeščanja in tudi prostorsko smo pridobili. Predvsem pa potrebujemo sodelovanje na več področjih, česar si v manjših občinah ne moremo privoščiti. Skratka prednosti je tu veliko in gotovo bodo rezultati dobri,« meni šentjernejski župan Jože Simončič.

Šmarješki župan npr. omeni, da na občini nimajo človeka za urbanizem in morajo ob projektih najeti zunanjo sodelavko. Sedaj bo za to poskrbljeno v sklopu občinske uprave, ravno tako za pravne storitve, »kar bo velik prihranek.«

Izmenjava izkušenj

Tudi župan Jože Simončič vidi v spremembi veliko prednosti.

Brigita Železnik med prednostmi omeni tudi izmenjavo izkušenj in znanj s terena ter povezovanje pri skupnih problematikah, npr. romski. Dobre prakse takšnega skupnega organa že dokazujejo v Kočevju in Podravju – tu ima kar 21 občin skupno občinsko upravo.

Pohval o dobrem delu dolenjske skupne občinske uprave, kamor so nazadnje pristopile še vse tri belokranjske občine, ki imajo tudi svojo izpostavo, je slišati veliko. S 1. januarjem 2025 bo torej ta organ začel delovati tudi v šmarješki, šentjernejski, škocjanski in kostanjeviški občini, skupaj jih bo že 12.

Odlok o pristopu k skupni občinski upravi vseh štirih občin morajo v enakem besedilu sprejeti vse občine ustanoviteljice.

Šmarješki in šentjernejski občinski svetniki v spremembi vidijo prednosti in so pristop k skupni upravi brez večjih pomislekov podprli.

‹ nazaj