volitve 2008

Kdo so in kaj obljubljajo?

2.10.2008 | 10:00 |  

Poslanci Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevsko-ribniškega območja

V primerjavi z volitvami pred štirimi leti so s številom izvoljenih predstavnikov v državni zbor letos lahko najbolj zadovoljni volivci Dolenjske in Bele krajine, od koder se je v parlament uvrstilo kar pet poslancev (doslej le trije). Veselje Dolenjcev in Belokranjcev, gre predvsem na račun Posavja, ki bo imelo v državnem zboru enega poslanca manj kot doslej, medtem ko bo kočevsko-ribniški konec še naprej zastopal isti dvojec kot doslej. Kdo so torej poslanci, ki so bili izvoljeni na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini in kočevsko-ribniškem območju. Kaj so počeli doslej in kaj so obljubljali med kampanjo?

Ivan Grill (SDS)

Novomeščanu, očetu treh polnoletnih otrok, najmlajši je prag polnoletnosti prestopil v tednu pred volitvami, so dolenjski volivci prepričljivo zaupali vnovičen mandat v državnem zboru, potem ko je to območje v prestolnici že zastopal minula štiri leta. V okolici Novega mesta je prejel dobrih 40 odst. glasov, kar je največ v celi volilni enoti. S takim dosežkom se lahko postavi le malo kandidatov. “Volilni rezultat je dokaz in priznanje, da so volivci prepoznali moje dosedanje delo, obenem pa obveza tudi za naprej,” je povedal za Dolenjski list.

Za vnovično kandidaturo se je odločil, ker je prepričan, da je bilo v iztekajočem se mandatu zastavljenih veliko projektov, tudi regijskih, pomembnih za dolenjsko območje. “Vse dosežke bi bilo težko ponoviti,” pravi. Kot poudarja, ne želi obljubljati nemogoče, ampak le nadaljevati zastavljeno, čeprav se zaveda, da bo, če bo njegova stranka v opoziciji, naloga težja, kot je bila v minulem obdobju. “Odloča se v koaliciji, opozicija lahko le opozarja,” pravi.

Kot ključne naloge v svojem prihodnjem štiriletnem mandatu izpostavlja svoja prizadevanja za ustanovitev novih državnih fakultet, ki bi se združile pod okriljem dolenjske univerze, obe mestni obvoznici, podporo razvoju zidaniškega turizma, ki je po njegovem mnenju idealno za Dolenjsko. Zagotavlja tudi podporo dolenjskemu podjetniškemu okolju. Zavzel se bo, da bo tudi podeželje prišlo do širokopasovnih komunikacijskih povezav, računa tudi na čimprejšnjo gradnjo nove interne bolnišnice v Novem mestu, za kar so v državnih razvojnih načrtih – kot pravi - že zagotovljena sredstva, če le nova oblast ne bo odločila drugače. Razlaga: “Prihodnje leto naj bi začeli pripravljati projekte, gradnja pa naj bi se začela v letu 2010.”

Poslanec z dvema diplomama, po poklicu je elektroinženir in ekonomist, je v Slovenski demokratski stranki (SDS) od leta 1994. S politiko se je začel dejavneje ukvarjati pred petimi leti, ko je prevzel vodenje mestnega odbora stranke. Odbor v Novem mestu še vedno vodi. Preden je začel resneje nastopati v politiki, sta s soprogo imela svoje podjetje in agencijo za zaposlovanje, ki ju je zaradi nezdružljivosti funkcij po izvolitvi pred štirimi leti moral zapreti. Pred tem je bil 22 let zaposlen na Telekomu Slovenije, nazadnje je opravljal delo direktorja prodaje. (I. N.)

Renata Brunskole (SD)

Naslednja štiri leta bo edina iz Bele krajine v državnem zboru Renata Brunskole s Hrasta, ki je zadnji dve leti tudi metliška županja. Čeprav je bilo pred volitvami in po njih slišati namigovanja o tem, kdo naj bi po njenem odhodu v parlament vodil občino, pa je Brunskoletova zatrdila, da še naprej ostaja županja, a nepoklicna. Razmišlja pa, da bi začel svoje delo opravljati poklicno dosedanji podžupan Anton Černič.

Brunskoletova, ki je pred dvema letoma kot neodvisna kandidatka postala prva metliška in belokranjska županja, je zatrdila, da tudi vnaprej ne namerava postati članica nobene stranke. Da pa se je morala odločiti za kandidaturo na listi ene od političnih strank, če je želela priti v državni zbor. Brunskoletovo, sicer mamo dveh najstniških hčera, so mnogi dobro spoznali že pred parlamentarnimi volitvami. A ne le kot županjo. V prejšnjem mandatu je bila tudi uspešna predsednica Krajevne skupnosti Suhor, ki je ena največjih v metliški občini, je pa tudi članica številnih društev. Pravi, da ceni ljudi, še zlasti pa tiste, ki so pripravljeni narediti še kaj prostovoljno. Mnogi pa jo dobro poznajo tudi kot bančnico, saj je bila, preden je postala županja, ves čas zaposlena v bankah, bodisi v SKB ali NLB, nazadnje kot svetovalka za privatno bančništvo.

Renata, sicer specialistka poslovne ekonomije, je kljub službenim obveznostim našla čas za študij, saj zaključuje magisterij menedžmenta. Vesela pa je, da se bo po štiriletnem premoru v parlamentu spet slišal glas Belokranjcev. Zaveda se, da bo njen glas le eden od devetdesetih, zato ji najbrž kdaj ne bo uspelo. Vendar pa ve, da ji bo kot poslanki olajšan dostop do ministrstev, kjer se bo lahko potegnila za Belo krajino. Predvsem si bo prizadevala za kakovostno prometno povezavo Bele krajine z ostalo Slovenijo, torej za čim prejšnjo dograditev tretje razvoje osi, o kateri so se v vseh treh belokranjskih občinah poenotili. Pa za razvoj gospodarstva, davčne olajšave za obrtnike in samostojne podjetnike, da bi se čim več ljudi odločilo za odpiranje novih delovnih mest ter za čim boljše življenjske pogoje za vse Belokranjce. (M. B.-J.)

Franc Žnidaršič (DeSUS)

Zdravnik, specialist splošne medicine in magister medicinskih znanosti, iz Trebnjega je trenutno še vedno zaposlen kot poslanec in vodja poslanske skupine DeSUS. Ko ni v službi, je predvsem mož in oče treh hčera, pa tudi dedek 15-letne vnukinje. Zelo ceni, da ga žena pri njegovem delu ves čas podpira, čeprav bi lahko užival upokojensko življenje, saj bo v kratkem napolnil 42 let delovne dobe. “Zato bom eden najcenejših poslancev, ker bo denar za mojo pokojnino ostal v pokojninski blagajni,” hudomušno pripomni in doda, da je vesel, da je na teh volitvah dobil še večjo podporo kot na prejšnjih: “To je zame priznanje in dokaz, da sem opravičil svoje poslanstvo in da mi ljudje zaupajo še bolj kot prej!”

Glede vstopa DeSUS-a v levo koalicijo, ki se je začela oblikovati, meni, da bi bila to prava poteza, saj je program njihove stranke soroden s programom SD, Zares in LDS. “Prepričan sem, da bo ta koalicija državi vrnila potrebne demokratične standarde, ki so zdaj trpeli, saj se ni upoštevalo niti sodb Ustavnega sodišča. Zahtevalo se je preveč enoumno glasovanje in mi smo bili tisti, ki smo branili svobodo,” pove in spomni na kritike s strani ostalih koalicijskih partnerjev, češ da se ne držijo dogovorov. Pri pogovoru o bodoči koalicijski pogodbi pove, da v njej vsekakor ne smejo manjkati naslednje določitve: zahteva po ohranitvi javnega zdravstva, določitev možnega obsega privatizacije zdravstva, ukrepi za zmanjšanje revščine, varstvo starejših, ureditev položaja mladih glede šolanja in zaposlovanja, odpiranje kakovostnih delovnih mest, na katerih bodo zaposleni lahko zaslužili kaj več kot borih 500 evrov. “Delavci z najnižjimi plačami bodo z upokojitvijo avtomatično postali socialni problem, in to je nedopustno. Čeprav je na gospodarskem področju nastopila recesija, bomo v tem mandatu morali poiskati izhod iz nje.”

Glede neizvolitve predsednika DeSUS Karla Erjavca za poslanca, čeprav se je število poslanskih mest te stranke s 4 po volitvah leta 2004 povečalo na 7, je dejal, da je kljub temu Erjavec nabral veliko glasov, zato je njegov prispevek k zmagi stranke velik. “Če bi hotel, bi na listi izločil Matjaža Zanoškarja, ampak on si je v prvi vrsti prizadeval za uspeh stranke,” pove Žnidaršič in odločno pristavi, da ga člani stranke podpirajo, prav tako pa tudi njegove ambicije, da bi vodil enega od resorjev. (J. A.)

Andrej Vizjak (SDS)

“Prav je, da ljudje, ki želimo in znamo peljati Občino Brežice po poti hitrejšega razvoja, nadaljujemo začeto delo, da dokončamo številne razvojne projekte in osmislimo nove.” To je med drugim rekel Andrej Vizjak, ko se je kot poslanski kandidat Slovenske demokratske stranke predstavil 22. avgusta v Brežicah v navzočnosti tukajšnjega župana Ivana Molana in vodje okrajnega volilnega štaba SDS Brežice Romana Zakška. Kandidiral je tudi v Sevnici. Na letošnjih volitvah so ga izvolili. “Tokratni kandidati so najboljši doslej v tej volilni enoti,” je pred volitvami rekel Janez Janša, ko je vse svoje za 6. volilno enoto predstavljal v Brežicah. “Za razvoj je pomembno sodelovanje države in lokalnega okolja. To sodelovanje je v Brežicah dobro,” je Vizjak pohvalil tukajšnjega župana Ivana Molana.

Andrej Vizjak je bil leta 2000 izvoljen za poslanca državnega zbora in je postal tudi vodja poslanske skupine SDS. Leta 2002 so ga izvolili za župana Občine Brežice. Decembra leta 2004 je postal minister za gospodarstvo.

V tokratnem predvolilnem programu, v katerem se zavzema za blaginjo za vse v okviru trajnostnega razvoja, so njegovi cilji med drugim 500 novih delovnih mest, in sicer v načrtovanem gospodarskem središču Feniks pri letališču v Cerkljah ob Krki, nadaljevanje gradnje verige hidroelektrarn s HE Brežice in HE Mokrice, nadaljevanje gradnje poslovno-industrijske cone v Brezini v Brežicah, v turizmu spodbujanje zlasti manjših in srednje velikih ponudnikov, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in ustanovitev Pokrajine Posavje. Pred volitvami je obljubil športno dvorano v Brežicah, Splošna bolnišnica Brežice po njegovem mora delovati s sodobnejšim programom in opremo, v vsaki posavski občini naj deluje vsaj po en visokošolski ali univerzitetni program. V posavske razvojne projekte želi vključiti kar največ mladih in jih tudi tako pritegniti nazaj v domači kraj.

Andrej Vizjak se je rodil 6. avgusta 1964 v Brežicah. Je poročen, žena dela v zdravstvu, imata 3 otroke osnovnošolce. Ker dnevno potuje na delo v Ljubljano, so mu zelo dragoceni trenutki, ki jih preživi z družino v Brežicah, kjer stanuje. V prostem času z družino obdeluje vinograd svojih prednikov, je navdušen športnik. (M. L.)

Franc Bogovič (SLS)

Krška občina je po štiriletnem mandatu Staneta Pajka iz SDS v parlementu dobila novega poslanca. To mesto je zasedel dolgoletni krški župan Franc Bogovič, ki bo poleg poslanske še naprej opravljal tudi funkcijo župana. Bogovič je namreč mnenja, da bo lahko v Ljubljani laže zastopal interese svoje občine in Posavja, pred katerim je v prihodnosti kar nekaj pomembnih projektov.

Njegova kandidatura je bila, kot priznava sam, v veliki meri odvisna od njegove družine. Po tragičnih dogodkih na reki Savi, v katerih je izgubil dolgoletnega prijatelja in strankarskega kolega Kristijana Janca, mu je namreč prav žena Bojana pomagala, da se je odločil kandidirati na letošnjih volitvah. Zaradi nove funkcije poslanca bo v domači Koprivnici sicer preživel še manj časa kot doslej, vendar pa so se Bogovičevi trije otroci in žena v njegovem desetletnem županovanju verjetno že navadili na očetovo pogosto odsotnost od doma.

Bogovič je v politiko zašel že pred dvema desetletjema, ko je postal član SLS. Po 12 letih predsedovanja domači krajevni skupnosti Koprivnica je leta 1995 postal predsednik občinskega sveta krške občine, tri leta kasneje pa je bil tudi prvič izvoljen za župana. Kot dipl. inž. agronomije je bil nekaj let zaposlen v krškem Agrokombinatu, pred županovanjem pa je osem let vodil družinsko podjetje, v katerem so se ukvarjali s prodajo gradbenega in kmetijskega materiala.

Ker je kmetijstvo ena izmed temeljnih točk programa SLS, se bo tudi sam v parlamentu zavzemal za razvoj slovenskega podeželja in posledično regionalizacijo Slovenije, ki pa v prejšnjem mandatu zaradi številnih pomislekov o številu, financiranju in pristojnosti pokrajin ni bila sprejeta.

Ena izmed ključnih odločitev nove vlade bo verjetno odločitev o gradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne. Bogovič ima kot župan Krškega in podpredsednik Evropskega združenja mest z jedrskimi objekti o prihodnosti energetike precej jasno stališče. “Mislim, da smo zadnja leta vsi spoznali, kaj pomeni biti energetsko odvisen od nafte iz Bližnjega vzhoda, zemeljskega plina iz Rusije in kaj pomenijo klimatske spremembe, če bomo v nekaj desetletjih porabili vse zaloge fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin. Če k temu prišteješ še veliko slovensko odvisnost, je odgovor o gradnji drugega jedrskega bloka na dlani,” meni novi poslanec. (A. K.)

Franci Kek (Zares)

44-letni socialni delavec iz Novega mesta, ki ga Slovenija pozna predvsem kot organizatorja festivala Rock Otočec, avtorja izvrstnih skritih kamer in producenta nizkoproračunskih filmov, se je s politiko kot urednik oddaje na televiziji Vaš kanal začel srečevati sredi devetdesetih let. Leto 1998 je bilo zanj v mnogih pogledih prelomno. Po 13 letih dela na zavarovalnici je z Marjanom Pirnarjem stopil na podjetniško pot, kot nosilec Liste za Dolenjsko pa se je prebil tudi v novomeški občinski svet.

Leta 2000 se je na listi SMS potegoval za vstop v državni zbor, kjer je v enem od ljubljanskih okrajev sicer dosegel odličen rezultat, a se v parlament le ni prebil. Leta 2002 je z Listo za Dolenjsko podvojil rezultat s prejšnjih lokalnih volitev, leto kasneje pa se je zaradi nesoglasij s predsednikom Dominikom S. Černjakom razšel z SMS in maja 2004 ustanovil stranko Aktivna Slovenija (AS), ki je na državnozborskih volitvah istega leta za dober odstotek zgrešila parlamentarni prag.

Leta 2006 je bil tretjič zapored izvoljen v občinski svet – tokrat na listi stranke AS. Ta se je lanskega decembra združila z Zaresom, Kek pa je v stranki, ki jo vodi Novomeščan Gregor Golobič, zasedel mesto podpredsednika. Kek je tako kot doslej tudi na zadnjih volitvah dosegel boljši rezultat kot stranka (v okraju Novo mesto 2 je zbral 13,63 odst., Zares pa jih je na nivoju cele države dobila 9,37 odst.).

Bodoči poslanec, ki je danes oče treh otrok, pravi, da se bo zavzemal za spodbujanje podeželskega turizma v regiji, ki je po njegovem mnenju vse preveč odvisna od peščice industrijskih gigantov. Zagovarja dostopno šolanje na vseh nivojih, tudi na univerzi v Novem mestu, rešitev romske problematike pa vidi v izobraževanju Romov. Pravi, da se kakovost življenja državljanov ne sme poslabšati na račun dogovorov, ki koristijo zgolj nekaj kapitalskim profiterjem, kakor se npr. dogaja pri prelaganju dokončanja dolenjske avtoceste. Obljublja, da bo ena njegovih prvih pobud tista za spremembo zakona o učnih pomočnikih in da bo poskrbel za takojšnjo zaustavitev nelegalnega priseljevanja na tuja zemljišča. (B. B.)

Jože Tanko (SDS)

Jože Tanko, 52- letni diplomant lesarske smeri Biotehnične fakultete v Ljubljani, oče treh študentov, z družico, zaposleno na ribniški osnovni šoli, stanujoč v naselju Breg v Ribnici, bo državnozborski poslanec suhorobarske dežele (4. volilni okraj, 2. enota: občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok) tudi v novem, njegovem sicer tretjem mandatu. Septembrske parlamentarne volitve so Jožeta na listi SDS povzpele v višave. Malone 50, natančneje 48, 46 odstotkov vseh glasov (3.500 ) mu je namenilo volilno telo, kar (lahko) pomeni dvoje: njegovo dosedanje delo v državnem zboru in “refleksijo” le tega iz Ljubljane proti Ribnici so slednji ocenili z odliko, isto oceno pa si je prislužila SDS tudi za vodenje koalicijske vlade.

Po končanem študiju, leta 1980, je Tanko prvi dan v delovni knjižici vpisal v tamkajšnjem Inlesu, domači tovarni stavbnega pohištva pa je ostal zvest še tri leta po osamosvojitvi, torej nekaj malo več kot ducat let. 1994 je prevzel vodenje zasebnega podjetja Žaga v Starem Logu pri Kočevju in postal v tem obdobju politično zelo dejaven. Na nadomestnih volitvah 1995 je bil na listi SDSS izvoljen za ribniškega župana, enako tudi na naslednjih volitvah, l. 1998. Jeseni prvega leta novega tisočletja je sedel v poslansko klop državnega zbora, štiri leta pozneje pa je bil znova izvoljen v parlament. Marca 2005 je prevzel vodenje največje poslanske skupine, s tem pa tudi koordinacijo vseh nalog koalicije v državnem zboru. Tretji mandat (v opoziciji) bo izrabil za uresničitev že zastavljenih načrtov ter odstiranje novih.

“Kot poslanec si bom še naprej prizadeval, da bi zgradili obvoznice okoli Ribnice, Velikih Lašč, Škofljice, Sodražice in Travnika(Loški Potok) ter tretjega pasu Pijava Gorica – Turjak. Le tako, saj sem prepričan, da se nam bo zaradi gostote naselij in števila prebivalcev avtocesta odmaknila, bomo našim voznikom zagotovili varno pot. Posodobitev železnice in uvedba železniškega potniškega prometa sta neizogibna potreba, to bo tudi premik v gospodarski oživiti naših krajev.V Ribnici imamo pogoje, da bi zgradili negovalno bolnišnico ali dodatni socialni objekt na lokaciji občinskega zemljišča, tj. za domom starostnikov in bivalnimi enotami. Okvire dobiva tudi slovenski center za domačo in umetnostno obrt, ki bo postavljen na Marofu. Seveda ne bomo pozabili niti na zgraditev širokopasovnega omrežja, ki bo omogočilo boljšo internetno povezavo naših krajev na informacijski avtocesti, “ je odločen Tanko. (M. G.)

Janko Veber (SD)

Prvi list v zajetni politični kartoteki je Janko Veber, kočevski župan in državnozborski poslanec v četrtem mandatu , ki se bo čez dve leti srečal z Abrahamom, obrnil leta 1994. Takrat je zmagal na županskih volitvah in lokalno skupnost, občina Kočevje je po površini največja v Sloveniji, vodi tudi danes. In kot vsi njegovi kolegi (ne glede na barvo stranke) poslanci-župani zagovarja, da je to za občine posrečena kombinacija, večkrat potrjena tudi v njegovem primeru. Iz Predgrada, naselja ob cesti med Kočevjem in Črnomljem, kjer je bil rojen in preživljal otroštvo, je šel v Ljubljano na gradbeno tehnično šolo. Na Fakulteti za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo si je pridobil univerzitetno diplomo inženirja gradbeništva. Z njo se je vrnil v Kočevje in zaposlil v podjetju Hydrovod, katerega direktor je z nekaj pomembnimi tehnološkimi izboljšavami pri oskrbi pitne bil do prve zvolitve v parlament, do leta 1996.

Kočevje je v času Vebrovega vodenja spremenilo videz ( če na kratko odstremo dosežke), s pozidanimi stavbami, novimi delovnimi mesti, novimi ali obnovljenimi šolskimi in športnimi objekti, v zadnjem mandatu je dal težo okoljskim projektom (sanacija odlagališča smeti, izgradnja čistilne naprave), pridobitvi novih stanovanj. Pravi, da njegova dejavnost v poslanskih klopeh ne bo usahnila. Izkušnje, pridobljene v številnih odborih državnega zbora (infrastruktura in okolje, gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo), bo vgradil v nove izzive. Z njimi je v prvem okraju četrte volilne enote prepričal kar 4.158 (46,89 odstotkov) kočevskih volilcev. Razvojni koraki Kočevske so usodno povezani z izvolitvijo poslanca v DZ, meni Veber, ki bo napel vse moči, da bo Kočevje postalo novo upravno središče, v občini pa bodo prenovili šolo Zbora odposlancev, tam, kjer je potrebno, napeljali komunalno, vodovodno in telekomunikacijsko omrežje. Kočevje naj bi v tem mandatu dobilo urgentni center; nova enota doma starostnikov v Kočevju in dokončanje doma v Osilnici bosta Vebrova skrb za starejše. Ni pozabil niti na grajska kompleksa v Kostelu in Predgradu , skrb za mlade in zaposlitve ter posodobitev cestne in železniške infrastrukture do Kočevja.

S soprogo Sonjo, sicer ravnateljico OŠ v Stari Cerkvi, ter hčerko in sinom živi v Kočevju. Že v rosnih letih ga je v Poljanski dolini zvleklo v tamkajšnjo folklorno skupino, nekaj časa jo je tudi vodil, na črno-belih fotografijah v gasilski uniformi ga prepoznamo tudi kot glasbenika poljanske gasilske godbe; zvest ženam in možem, ki se borijo proti rdečemu petelinu, je tudi danes. Že dalj časa je predsednik kočevskega ženskega rokometnega kluba Eurocasino, v letošnji sezoni zelo prenovljenega z igralsko zasedbo. (M. G.)

Zvone Lah (SDS)

Šele po ponedeljkovem štetju glasov je Zvone Lah, ki se je za poslanski stolček potegoval v okraju Trebnje, v pravem “foto finišu” prehitel strankarskega kolego Silva Mesojedca, in to za borih 16 glasov. Lah, ki so mu pred dvema letoma Mirnopečani vodenje občine zaupali že tretjič, ostaja še naprej nepoklicni župan, obrt, ki zaposluje štiri ljudi, pa bo predal najstarejšemu, 25-letnemu sinu Marku, ki je pred diplomo na strojni fakulteti v Ljubljani.

Njihove izdelke iz nerjavnega jekla – posode za vina, stiskalnice za sadje in grozdje in druge kletarske pripomočke - poznajo predvsem vinogradniki in sadjarji. Seveda imajo pri Lahovih tudi vinograd in v njem preko 1000 trt, obdelujejo pa še nekaj hektarjev zemlje. Že sedaj je bil zanj dan prekratek, po izvolitvi v parlament pa mu bosta podpora in razumevanje družine, žene Danice in treh sinov, pomenila še toliko več. Drugorojeni Jernej je te dni sedel v študentke klopi drugega letnika arhitekture, 18-letni Gregor, dijak 4. letnika tehnične gimnazije v Novem mestu, pa je obetaven kolesar in član mladinske kolesarske reprezentance.

“Glede na močne kandidate drugih strank v okraju nisem pričakoval rezultata, ki bi zadoščal za uvrstitev v parlament. Seveda sem z doseženim zadovoljen, manj pa z izkupičkom stranke SDS. Obžalujem, da smo v opoziciji, če bi bilo obratno, bi lahko naredili veliko več, vendar se bomo zavzemali, tako kot je dejal prvak naše stranke Janez Janša, da bomo konstruktivno delovali v dobro vseh državljanov. Nisem bil navajen metati polen pod noge in jih tudi sedaj ne bom,” je zatrdil Lah. V prednostnih nalogah v prizadevanjih za Dolenjsko je poudaril ureditev komunalne in prometne infrastrukture, med slednjo je na prvo mesto uvrstil umestitev 3. razvojne osi po Mirnski dolini, zavzemal pa se bo tudi za razvoj podeželja in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se ohranja kulturno krajino podeželja.

Mirnopeška občina je pred velikimi naložbami, zato se Lah sedaj resno ukvarja z mislijo o imenovanju podžupana, kar so mu mnogi sicer svetovali že prej. “Upam, da bo moja izvolitev razlog, da bo kdo od tistih, o katerih razmišljam, sprejel podžupansko mesto.” Lahove uvrstitve v parlament je zagotovo zelo vesel tudi mlad kolesar iz Mokronoga, kateremu je obljubil štiriletno štipendijo, če bo izvoljen. Iz lastnih izkušenj namreč ve, kakšen strošek je lahko kolesarstvo. (M. Ž.)

‹ nazaj