Skrivnostna zdravilka iz Slovenskih Konjic
Baronica Adelma von Vay je še ena v nizu izjemnih žensk, ki so živele na naših tleh, pa o njih zelo malo vemo. To je zgodba o skrivnostni zdravilki ...
Z možem Ödönom sta v Slovenskih Konjicah, kjer sta živela ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja, pustila velik pečat.
Pomagala sta postaviti prve bolnišnice v kraju, Adelma von Vay pa je veljala za dobrosrčno in nesebično zdravilko, ki niti najrevnejšim ni odklonila pomoči. V svetu je uživala velik ugled – predvsem v spiritističnih krogih, ki so bili v tistem času zelo močni, uredniki revij, v katerih je objavljala, so jo imeli za visoko inteligentno liberalno humanitarko. Med drugim je sodelovala z duhovnikom in zdravilcem Jurijem Humarjem, čudodelnikom s Primskovega, ta ji je svetoval pri njenih metodah energijskega zdravljenja.
V približno istem času je Adelma pritegnila pozornost kar štirih slovenskih raziskovalcev, nam je razložil Anton Rozman, eden od dveh avtorjev zadnje knjige o Adelmi Na valovih duha, sicer pa raziskovalec ezoteričnih tokov, član Centra za teozofske študije v Italiji ter urednik spletnih strani Teozofija v Sloveniji in Zahodni ezotericizem, ko smo se skupaj podali raziskovat življenje baronice v Slovenskih Konjicah. »Filozof Jan Ciglenečki je na spletu dobil Adelmino prvo izjemno knjigo Duh, sila, snov v nemščini, in tako ga je pritegnila, da jo je začel prevajati. Knjiga vsebuje zakon števil in simbolizem, v tistem času ni bilo enake. Etnologinja Nena Židov je nanjo naletela med preučevanjem slovenskega zdravilca Jurija Humarja, ki si je z Adelmo dopisoval. Aleksandra Boldin, profesorica zgodovine in sociologije na konjiški gimnaziji, s katero sva skupaj napisala knjigo, seveda ni mogla mimo nje pri preučevanju zgodovine Slovenskih Konjic, med drugim je napisala knjigo Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic. Jaz pa sem Adelmino knjigo Iz mojega življenja s sliko in njenim podpisom našel v zapuščini teozofskih knjig dedičev pravnika in teozofa dr. Alojza Munde. Vsi štirje smo se povezali ter že pred več kot desetimi leti organizirali dvodnevni simpozij in na njem predstavili to neverjetno žensko.«
Uresničena želja
Rodila se je leta 1840 v plemiški družini Wurmbrand-Stuppach na Spodnjem Štajerskem. »Opravljali so administrativna dela v habsburški monarhiji in bili visoko plasirana plemiška družina. Ko ji je pri osmih letih umrl ljubljeni oče, se je mama ponovno poročila z visokim plemičem in skupaj so se preselili v Prusijo, v protestantsko okolje. Pri desetih letih je tekoče govorila francosko in angleško, pozneje se je naučila še latinščine, grščine in italijanščine, kar je utrdilo njen sloves v svetu. Svojega bodočega moža, osem let starejšega Ödöna von Vaya, je spoznala že v otroških letih. Še kot deklica se je zagledala vanj in mu povedala, da se bo z njim poročila, ko odraste. Dvanajst let pozneje se je to tudi zgodilo. Prihod v Golop na Madžarskem, na posestvo von Vayevih, je sčasoma dodobra pretresel Adelmin pogled na svet. Njena tašča Katharina je bila namreč že tedaj seznanjena s spiritistično tradicijo, predvsem z mesmerizmom (teorija o živalskem magnetizmu, kjer se naravna, a sicer nevidna energija aktivira, ko z magneti »mahamo« okrog subjekta, po avstrijskem zdravniku Franzu Mesmerju, op. a.), v ta področja pa je vpeljala tudi Adelmo in Ödöna,« je pripovedoval Anton.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
