Profimedia

"Pišem vam, ker sem v skrbeh za svojega edinca. Izvedela sem namreč, da se je pridružil skupnosti, ki se oblači v kostume stripovskih živali. V svetu je to dokaj razširjeno, pri nas pa je ta skupnost šele v nastajanju in nima veliko članov. Gre pa za odrasle ljudi, ki se največ družijo po spletu, občasno pa se tudi srečujejo – imajo celo kongrese – oblečeni v kostume živali. To seveda niso običajni kostumi, njihova cena presega tisoč evrov. Vsak ima tudi svoje ime. Moj sin nikoli ni bil prav družaben, ni pa bil niti samotar. Je pa res, da nikoli tudi ni imel kakšnega res dobrega prijatelja. Potem je – že polnoleten – na spletu naletel na to skupnost in se začel pogovarjati z njenimi člani. Pravi, da se med njimi dobro počuti, da ima končno prijatelje, s katerimi ga družijo enaki interesi, da so neškodljivi in se pravzaprav nikogar ne tiče, kaj počne v svojem prostem času. S tem se strinjam, hkrati pa se mi ne zdi prav zdravo, da se 23-letni fant dobro počuti le, če je oblečen v kostum pol lisice in pol volka, ter se druži z enako našemljenimi ljudmi, ki jih brez maske pravzaprav sploh ne pozna. To se mi zdi najmanj čudno, če ne čudaško. Malo sva se pogovarjala o tem in sem se morala zelo potruditi, da sem ostala spoštljiva in razumevajoča. Seveda sem tudi brskala po spletu in našla kar precej podatkov o tej skupnosti t. i. kosmatkov, a nisem prav nič bolj mirna. So namreč tudi ljudje, ki tako živijo že več desetletij. Se vam zdi to v redu ali mislite, da bi morala k sinu stopiti odločneje glede tega? Hvala vam za odgovore."

Deja

Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana,  št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana