Kako sploh preživeti: mladi kmetje imajo dovolj ovir
»Ponosni smo, da smo kmetje, a ljubezen ni dovolj. Od kmetovanja moramo tudi živeti, sicer to nima več smisla,« so na srečanju izpostavili mladi kmetje.
Dvorano podjetja SIP v Šempetru so zadnje četrtkovo popoldne v februarju zapolnili mladi kmetje prevzemniki in tisti, ki jim je mar zanje. Na že devetem tovrstnem srečanju je bilo sporočilo jasno: delo kmeta je od nekdaj težko in garaško, zaradi vedno več birokracije in zahtev z vrha pa postaja tudi vedno bolj nevzdržno. Mladi kmetje si želijo sprememb v njihovo dobro, ne pa še več oteževanja in komplikacij. Bojijo se, da novi kmetijski zakoni, ki so tik pred sprejetjem, prinašajo prav to.
»Zavedamo se, da brez kmetijstva ne gre. Vseeno pa se iz dneva v dan sprašujemo, ali bo naše delo dovolj cenjeno in ali bomo zmogli preživeti. Ali bomo sploh dobili priložnost, da kmetujemo s spoštovanjem do narave in poštenim zaslužkom? Mladi imamo močno željo po kmetovanju. A zgolj želja ni dovolj. Vedno znova smo postavljeni pred različne ovire. Dušijo nas birokracija, dragi vhodni stroški, negotov trg in pomanjkanje posluha za naše potrebe. Ob tem pa se sprašujemo, kakšno ceno plačujemo za ta ponos, da smo kmetje. Ga cenijo in vidijo tudi drugi?« se povedali mladi kmetje. Četudi je bilo v zraku slutiti ogromno negotovosti, jih je Uroš Korže, predsednik upravnega odbora podjetja SIP, ki se ukvarja s kmetijsko mehanizacijo, pozdravil z besedami, da še ni videl generacije kmetov, ki bi bila tako povezana in pripravljena sodelovati.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
