Janina Slovenka leta 2024: Kaj se je zgodilo, da so moški otrpnili?
Biti kandidatka za Slovenko leta ni za reve. Ne gre samo za tisto prireditev zvečer, o ne ...
Bila je še ena mokra podelitev naslova Slovenka leta. Na vseh jokamo, gre le za vprašanje količine solz. Letos je bila izjemna, na odru je med govorom jokala nova Slovenka leta Jolanda Grom Ravnikar, v dvorani pa občinstvo. Ampak so bile to srečne solze. Prej in potem je bilo pa polno smeha.
Biti kandidatka za Slovenko leta ni za reve. Ne gre samo za tisto prireditev zvečer, o ne, pred tem se je treba urediti, zgodaj popoldne je sprejem pri predsednici, potem imajo nekaj časa, da zajamejo sapo in se nekatere preoblečejo – kot na Oskarjih, ena obleka za sprejem, druga za prireditev – druge pa osuple pravijo, zakaj nam pa niste povedali, da je treba imeti dve obleki? Ni treba, čudovite ste bile, vse. Vse kandidatke, vsako leto, imajo namreč tudi skrito orožje: notranjo lepoto. Prav zato smo jih izbrali. Tisti notranji žar absolutno zasenči vse drugo.
Janina brivnica
Slovenko leta smo izbirali šestintridesetič, pa prav na osmi marec je bilo! Kandidatk je bilo letos štirinajst, dve od teh sta bili nominirani skupaj: aktivistka Sara Bajec, humanitarka Jolanda Grom Ravnikar, aktivistka Jasmina Jerant, sindikalistka Lidija Jerkič, profesorica in publicistka Dušica Kunaver, paraolimpijka Živa Lavrinc, sopredsednici društva Samooskrbni.net Sanja Lončar in Alenka Šoštarič, predsednica Spominčice Štefanija Lukič Zlobec, borka za zaščito živali Natalija Nedeljko, agronomka in kmetica Irena Orešnik, režiserka, pedagoginja, aktivistka Maja Weiss, igralka in mirovnica Draga Potočnjak, pa kardiologinja in psihoterapevtka Tatjana Zorko. Vse izredne, vse zelo posebne ženske. Sploh si ne morete predstavljati, kako veseli smo, da nam iz tega pušeljca ni treba izbrati ene vrtnice, to namreč naredijo vsi Slovenci, ki glasujejo.
Veliko novega je bilo letos – na primer rekordno število glasov, letos jih je bilo preko 93.000, zbranih na spletu in z objavljenimi kuponi. Novo je bilo tudi prizorišče, prvič smo naslov podeljevali izven Ljubljane, v Kongresnem centru Brdo. In čisto nova sta bila voditelja, igralec Anže Zevnik in glasbenica, pevka, performerka Astrid. Vem, mi smo tudi najprej rekli, kdo?, ampak po tem večeru je vse jasno. Anžeta ste morda poznali kot enega od dveh voditeljev vsakodnevnega kviza na nacionalki, ampak stavimo, da niste vedeli, da tudi odlično poje! Da je zabaven! In da je verjetno prvi na svetu – ali pa vsaj pri nas – ki si je na odru v živo obril brke! Ko moški za prireditev žrtvuje brke, takrat veš, da je res predan. In Astrid – Astrid Ana Kljun s polnim imenom – oh, recimo samo, da smo bili veseli, da je bila dvorana brez oken. Ker bi ob njenem mogočnem glasu stekla popokala. Glasbeno asistenco so nudili Prismojeni profesorji bluesa, ki so igrali vse razen bluesa, vse skupaj pa si je zamislil in režiral – ta ni novo odkritje, ga že dobro poznamo – Igor Bračič.
Mir po žensko
V teh razburkanih časih se je izbira teme podelitve ponujala kar sama: mir. Peli so o miru. Govorili o miru. Še pomnite, bistveno o tem je pravzaprav povedala naša draga lanska dobitnica častnega naziva Anita Ogulin: »Ste tiste, ki lahko pričarate mir in razumevanje, ne sodbe. Tiste, ki tudi v naši deželi zmorete in znate postaviti stvari na prava mesta. In tiste, ki zmorete naše velikane vsaj kdaj pa kdaj spomniti na človečnost.« No, to. Še vedno velja, vendar ni odveč znova in znova ponavljati.
Si človek ne bi mislil, da je mir tema, ki utegne polarizirati občinstvo, ampak ja, ga je. Ko je Astrid rekla, »mogoče pa je prišel čas, da se začnejo o miru pogovarjati ženske, pa naj moški dajo mir«, so ženske vzklikale in ploskale, večina moških okrog mene je pa kar otrpnila. Sem precej prepričana, da jih ni zmotil mir kot koncept. »Moški imajo vizijo,« je nadaljevala Astrid, »ženske pa čustvene reakcije.« Se zdi, da je tudi to zabavalo pretežno ženske. So se pa vsi strinjali s poanto slavnostnega govornika, ministrskega predsednika dr. Roberta Goloba, ki se je zahvalil ženskam, vsem ženskam, »za to, kar počnete vsak dan«, in na koncu citiral Zofko Kveder: »'Samo tisti, ki si upajo stopiti iz vrste, lahko spreminjajo svet.' Hvaležen sem vam, da si upate, hvaležen sem, da premikate meje in da spreminjate svet na bolje. Včasih celo moške.«
Ste vedeli, naše podelitve vedno trajajo samo eno uro? Ampak je dovolj, da povemo vse. In kdo še lahko reče, da ima izbor, pri katerem kandidatke počastita kar dva najpomembnejša slovenska predsednika v enem dnevu: predsednica republike in predsednik vlade?
Potem je bil pa čas, da razglasimo zmagovalko.
Vse si zaslužimo ta kipec
Takole je novo Slovenko leta opisala podeljevalka, odgovorna urednica Jane Melita Berzelak: »In letos je tako zmagala gospa, ki pravi, da te vsaka bolečina naredi močnejšega. Gospa, ki pomaga zato, ker sama ni imela ob sebi ljudi, ki bi ji pomagali. In gospa, ki je dobrodelne koncerte začela prirejati zato, da bi upravičila nagrado predsednika republike! Bog ve, kaj nas čaka sedaj, ko bo postala Slovenka leta. Jolanda Grom Ravnikar.«
Aplavz se je zdel neskončen.
»Najprej se zahvaljujem vsem kandidatkam, ki smo vse zmagovalke,« je začela Slovenka leta 2024. »Vsaka na svojem področju smo naredile nekaj dobrega in delamo dobro in še naprej bomo delale dobro. Vse si zaslužimo ta kipec. Vzela ga bom jaz, najrajši bi ga razdelila med vas, da bi ga vsaka imela nekaj časa, ker smo vse zmagovalke. Neizmerno sem srečna, da ste opazili to delo, ki ga delam s srcem, pomagam ljudem in želim širiti to ljubezen, dobroto, spoštovanje, srčnost … še naprej.« Vmes so jo premagovale solze ganjenosti in sreče, ampak čas za jok bo pozneje, zdaj je treba povedati do konca, ker to sporočilo ne more čakati: »Želela bi povedati, da bodimo med seboj prijatelji, spoštujmo se, radi se imejmo. Širimo ljubezen, le to nas vodi naprej, svet bo lepši, če bomo drug drugemu prisluhnili, pomagali drug drugemu. Verjemite, življenje bo veliko lepše. Mogoče stopimo za korak nazaj, kadar je težko, res prisluhnimo drug drugemu in pomagajmo, zagotovo bo življenje lepše. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste glasovali zame, ki ste verjeli vame, me podpirali. Brez vas ne bi stala tukaj. A kot sem rekla, smo vse zmagovalke in vse drage moje kolegice, Slovenke leta smo vse! Še naprej širimo to, vsaka na svojem področju, in bomo spreminjale svet.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
