M. M.

V državnem zboru bodo jutri odločali o novem ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu, ki bo na tem položaju najverjetneje nasledil Jureta Lebna. Slednji je med drugim obljubil hitro sanacijo požarišča v Zalogu, a se je zapletlo, zaradi česar je javno protestiral Franci Plut iz Civilne iniciative Zalog-Loke in straški občinski svetnik. V dopisu, ki ga je naslovil na predsednika vlade Marjana Šarca, je med drugim zapisal, da se od požara do danes »stanje na terenu ni spremenilo« in spomnil na onesnaženost okolja, kar so potrdile zadnje analize tal, ter mnenje urada varuha človekovih pravic iz lanskega avgusta, da je zaradi neučinkovitosti okoljskega ministrstva in ostalih organov »prišlo do kršenja ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja«.

M. M.

»Javno vas pozivamo k izpolnitvi danih obljub in k nujnemu ukrepanju državnih organov za odpravo kršenja ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja, katero se nam občanom neupravičeno krati na onesnaženem območju,« je Plut še zapisal Šarcu.

Kot smo poročali v tiskani izdaji Dolenjskega lista, bosta čez približno štiri mesece minili dve leti od katastrofalnega požara. Leben je na zadnje obljubil, da bo požarišče država sanirala na svoje stroške do letošnjega poletja, a se je vnovič zapletlo. Članek, ki je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista z dne, 21. marec 2019, v celoti objavljamo spodaj:

Kostak vložil zahtevo za revizijo postopka

»Obžalujem, da postopka niso pripeljali do konca,« je župan občine Straža Dušan Krštinc komentiral spremenjeno odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP). Zakaj so si na IRSOP premislili, kaj to pomeni za območje Zaloga in kako zadevo komentirajo v edinih dveh, a neizbranih ponudnikih odvoza dobrih sedem tisoč ton odpadkov? Bodo ti v Zalogu poleti res dočakali že drugo obletnico od katastrofalnega požara?

»Rezultati kažejo, da so tla v neposredni bližini požarišča, predvsem na območju med cesto in železnico, še vedno onesnažena in tako neustrezna za uporabo,« je januarja letos v Straži povedal nekdanji okoljski minister Jure Leben in nato naštel vrsto kovin, ki so jih našli v vzorcih in so presegle mejne (kadmij, kobalt, fenoli in mineralna olja) in opozorilne vrednosti (baker, nikelj, svinec in krom) kot tudi kritično vrednost (cink). Tedaj je bilo obljubljeno, da bo država požarišče sanirala na svoje stroške, ki jih bo nato skušala izterjati od povzročitelja oz. družbe Ekosistemi. Rekli so tudi, da je v ta namen v državnem proračunu rezerviranih 1,6 milijona evrov. Še več: po besedah ministra in glavne okoljske inšpektorice Dragice Hržica naj bi pogodbo z izvajalcem sanacije podpisali že do konca januarja in 7500 ton ožganih odpadkov odpeljali do poletja.

Kot kaže, pa se to vendarle ne bo zgodilo tako kmalu. V tem času je med drugim Leben odstopil, a Stražane bolj skrbi dejstvo, da je IRSOP na svoj poziv resda prejel dve ponudbi, od novomeškega Ceroda in krškega Kostaka, izbral zadnjega, nato pa pred dvema tednoma odločitev preklical.

M. M.

»Nova odločitev je bila sprejeta v skladu s šestim odstavkom 90. člena zakona o javnem naročanju (ZJN-3), in sicer, da se javno naročilo za prevzem, prevoz in predelavo 7500 ton odpadkov, ki so nastali ob požaru v družbi Ekosistemi, ne odda, ker sta bili prejeti ponudbi nedopustni,« so zapisali na spletnih straneh tako inšpektorata kot ministrstva.

Če povzamemo, so do roka prejeli omenjeni dve ponudbi, kar so potrdili tudi iz obeh družb. »Cerod je oddal ponudbo 22. novembra 2018 za skupno ponudbeno ceno 1.266.750 evrov brez DDV (1.387.091,25 evra z DDV). Inšpektorat naše vloge ni smatral za popolno (poziv v decembru 2018) iz razloga (potrebne predložitve) dokazil o nekaznovanosti članov nadzornega sveta ponudnika in podizvajalcev, za kar pa menimo, da pri tovrstnem poslu niso ključna. Navedena dokazila smo naknadno dopolnili, vendar po poteku roka za dopolnitev. Iz tega razloga je inšpektorat našo ponudbo ocenil kot nedopustno in k dopolnitvi pozval drugega ponudnika,« je za Dolenjski list povedal direktor Albin Kregar.

Predstavnica za odnose z javnostmi v Kostaku Simona Žibert pa je o njihovi ponudbi zapisala: »Naša ponudba za prevzem in ustrezno obdelavo odpadkov je bila 198 evrov na tono, brez DDV. Ponudba je vključevala končno predelavo odpadka pri podizvajalcu – v sežigalnici v Avstriji (sežig odpadka). Ta rešitev je okoljsko neoporečna, vendar draga, tako pri stroških predelave kot pri stroških logistike. Neustrezne in okoljsko sporne rešitve za predelavo odpadka v Sloveniji bi bile seveda bistveno cenejše. Kakšne rešitve je predlagal drugi ponudnik (kdo je podizvajalec predelave), ki naj bi zagotovil cenejšo rešitev, ne vemo. Prav tako do sedaj tudi nismo imeli možnosti za vpogled v njihovo ponudbo.«

Tudi na IRSOP so potrdili, da je bila Cerodova ponudba »za nekaj manj kot 240 tisoč evrov ugodnejša«, a pomanjkljiva. Enako so ugotovili pri pregledu Kostakove ponudbe, jih pozvali k dopolnitvi, in sicer »z dokazilom, da nominirani podizvajalec na dan roka za oddajo ponudbe izpolnjuje pogoj glede plačila davčnih obveznosti«. Kostak je nato predložil tovrstno potrdilo, ki ga je ustrezni organ izdal 8. februarja letos, in IRSOP ga je izbral za izvajalca. Po sprejeti odločitvi pa so prejeli dopis Ceroda, v katerem so Novomeščani opozorili, »da dokazila, ki jih je predložil ponudnik Kostak, ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev na dan, ki je bil določen kot rok za oddajo ponudb, torej 22. november 2018. Sklicuje se na prakso državne revizijske komisije, v skladu s katero morajo vsa potrdila, čeprav predložena po roku za oddajo ponudb v okviru dopolnjevanja ponudb, izkazovati stanje na dan roka za oddajo ponudb.« Zaradi tega inšpektorat javnega naročila na koncu ni oddal in bo po pravnomočnosti te odločitve začel novi postopek oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

M. M.

A bo treba na pravnomočnost, kot kaže, še počakati, saj se je Kostak glede postopka pritožil. »V družbi Kostak ocenjujemo, da je spremenjena odločitev IRSOP pravno neutemeljena, zato smo zoper to odločitev vložili zahtevek za revizijo. Razlog za spremenjeno odločitev naj bi bilo namreč neustrezno potrdilo o plačilu davkov za podizvajalca iz Avstrije, ki naj ne bi dokazovalo, da so bili davki plačani na dan oddaje ponudbe, to je 22. november 2018, ampak le, da so bili vsi davki podizvajalca plačani v februarju 2019, ko smo bili pozvani na predložitev potrdila in smo ga tudi predložili. Z navedenim razlogom za spremenjeno odločitev se ne strinjamo, saj smo dejansko predložili potrdilo, ki ga je zahteval že sam naročnik v letu 2019, na potrdilu je podpis in žig naročnika z datumom 22. 11. 2018, kot je bilo zahtevano v razpisu.«

Kdaj bo država poskrbela za obljubljeno sanacijo, je sedaj odprto vprašanje, Krštinc pa je tu dodal, da vsekakor upa, da še pred poletjem. »Naši strahovi so v neznanki, od kod tako visoka onesnaženost zemljine s težkimi kovinami. Po tem, ko bodo odpeljali odpadke, želimo po določenem času ponovno vzeti vzorce zemljine in tako ugotoviti, ali je dejansko onesnažena 'le' od teh odpadkov ali so vzroki tudi drugje.« Glede Lebnovega odhoda oz. kandidata za naslednika Simona Zajca pa je minuli petek rekel, da je, v kolikor bo imenovan za ministra, prepričan, da se bodo stvari peljale naprej v smeri, kot jo je začrtal prejšnji minister Jure Leben.

Na državne postopke ne župan ne ponudniki nimajo vpliva, so dodali, tako da tako v Cerodu kot v Kostaku ta hip težko povedo, če se bodo prijavili na morebitni vnovični poziv. »Verjamem, da se navedeno količino odpadkov lahko ustrezno sanira v obdobju treh do šestih mesecev, odvisno od postopkov pridobivanja izvoznih dovoljenj za potrebne sežige v tujini,« je mogočo sanacijo časovno ocenil Kregar. Iz Kostaka pa so dodali: »Na poziv IRSOP smo oddali informativno ponudbo že v avgustu 2018. Že takrat smo navedli, da je z naše strani možna sanacija med februarjem in junijem 2019. Na žalost se celotna zadeva odmika.«

Druga obletnica od požara bo minila 20. julija letos oz. čez štiri mesece.