M. Ž.

Shod, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Šentjernej, je potekal miroljubno in nepolitično, tako kot so dejali, a z jasnim sporočilom: lokalna skupnost ne bo več molčala ob nasilju in neukrepanju države.

Od vlade in ministrstev zahtevajo: zagotovitev varnosti ljudi ter zaščito osebnega in družbenega premoženja, prenovo socialne in delovne zakonodaje, na način, da se bo prejemnikom socialnih transferjev delo izplačalo, izterljivost kazni vseh kršiteljem, tudi prejemnikom socialnih transferjev, preverjanje izvora premoženja pri prejemnikih socialnih pomoči in trajno nezaposlenih ob nakupih nepremičnin in luksuznih avtomobilov, sprejem ustrezne zakonodaje, da bosta tožilstvo in sodstvo lahko delovala hitro in učinkovito, preprečitev gradnje na tujih in kmetijskih zemljiščih ter ukrepe, ki bodo Rome motivirale k vključevanju in integracijo v družbo.

Tri so pridržali

Policisti aretirali osumljence napadov na Andreja Brečka in Andreja Goriška

M. Ž.

»Ljudska iniciativa Šentjernej vladi RS in povezanim institucijam za pripravo učinkovitih ukrepov postavlja rok, in sicer do sredine septembra. V kolikor ustreznega odziva ne bo, bomo svoje zahteve stopnjevali naprej. To vam obljubljamo,« je v ob koncu nagovora zbrani množici dejal predstavnik ljudske iniciative Domen Matjaž.

Nasilna dejanja se stopnjujejo

Uvodoma je Matjaž povedal, da z žalostjo ugotavljajo, da se varnostno stanje v Šentjerneju poslabšuje. »Nasilna dejanja se stopnjujejo, pogostost in drznost storilcev se povečujeta. V zadnjem mesecu dni še zlasti odmevajo štirje ločeni brutalni fizični napadi na naše občane. Vsi so se zgodili na lastninah napadenih – domu, travniku, njivi. V teh napadih so bili trije težje poškodovani. Govorimo le o fizičnih poškodbah. Kaj pa psihične posledice?«

Enega od njih je na kmeta izvedel mlajši, 21-letni Rom, ki so ga do zdaj že 72-krat obravnavali za različna kazniva dejanja in 40-krat ovadili. »Sprašujemo se, kako je možno, da se posameznik s takšno zgodovino še vedno sprehaja med nami. Kje je odgovornost pristojnih institucij – tožilstva, sodišč?,« je dejal.

V Mihovici ponoči ni bilo miru

Spet jo je skupil Andrej Brečko – domnevno Rom ga je s palico po glavi, da je bil ves krvav.

Nov napad Roma

Andrej Gorišek z zlomljeno ličnico, počenim nosom, poškodovanimi zobmi

M. Ž.

Težava je, da se ljudje iz strahu in maščevanja pri tovrstnih zgodbah ne želijo izpostaviti, je opozoril in pozval vse, da to storijo, da tudi širša javnost vidi in spozna, s čim in koliko primeri se soočajo ter kakšna je v resnici razsežnost te problematike.

Preberite še

· Trendi

To je rešitev, kako ostati fit tudi po koncu poletja

Ob vsem tem je, kot je dejal Matjaž, povsem razumljivo, zakaj se v občini ne počutijo več varne. »Poleg Škocjana in Semiča je po uradnih podatkih statističnega urada za leto 2024 Šentjernej na tretjem mestu od 212 občin po številu obsojenih oseb za storjena kriminalna dejanja na 1000 prebivalcev. Prvih sedem občin z največjo obremenjenostjo kriminalnih dejanj izhaja iz JV regije. In v vseh teh občinah živi tudi romsko prebivalstvo. Tukaj težko govorimo zgolj o naključjih. Le učinkovito delovanje policije, tožilstva in sodstva bo med nas vrnilo občutek varnosti.«

Kupovanje nepremičnin

Opozoril je tudi, da v zadnjem letu dni Romi kupujejo nepremičnine, čeprav so prejemniki socialne pomoči. »Poznan je primer iz vasi, kjer je nezaposleni 21-letnik kupil hišo v vrednosti 185.000 evrov, in to prek tretje osebe, z nakazili po 13.000 evrov, da bi se izognil preverjanju posla s strani pristojnih institucij. Kje smo s preiskavami nepremičninskih poslov prejemnikov socialnih transferjev in trajno nezaposlenih, pranja denarja, izvora premoženja, kje so finančni inšpektorji, kje je Furs?« se je vpraševal in izpostavil, da so socialni transferji previsoki glede na nizke plače oz. pokojnine, zato se delo ne izplača.

»Še eno vprašanje se nam tu poraja – kako to, da nekateri prejemniki visokih socialnih pomoči živijo v slabih higienskih razmerah, da so otroci brez obutve, raztrgani, zanemarjeni, da so dvorišča in bivanjski prostori tako revni? Se kdo vpraša in preveri, če javni denar sploh pride do njih ali ga kdo prej prestreže?« je med drugim izpostavil.

Sobivanje praktično nemogoče

Množico pred Kulturnim domom Primoža Trubarja je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič, ki je dejal, da so v Šentjerneju bili vedno dobrodošli in sprejeti vsi ljudje, ne glede na nacionalnost, vero ali politično pripadnost. »Med nami in Romi je v preteklosti vladalo nekakšno krhko ravnovesje, ki je navkljub vsem nevšečnostim še omogočalo sobivanje. Zdaj pa je zaradi izsiljevanj, tatvin in ropov ter fizičnih napadov nezaupanje preveliko in sobivanje praktično nemogoče. Stanje, ki je za vse nas, predvsem pa za Rome zelo neugodno in obenem lahko tudi zelo nevarno.«

M. Ž.

Niso vsi Romi enaki, je dejal, a vendar je »na žalost med njimi vedno manj takih, ki bi se neodgovornemu in nezakonitemu načinu življenja odpovedali in živeli v skladu z večinskimi civilizacijskimi normami«. Takšni Romi nimajo pravice pričakovati, da jih bo skupnost sprejela.

»Nekateri, sicer redki med vami, pa so imeli pogum in moč, da so šli svojo pot. Tem posameznikom čestitam in jim izrekam zahvalo. Ste dokaz, da je mogoče, če je želja dovolj velika,« je dejal zbranim, med katerimi je bilo tudi nekaj Romov. Ob tem je Rome pozval, naj se odpovejo neodgovornemu načinu življenja in kriminalnemu delovanju ter zberejo pogum in izločijo iz svoje sredine posameznike, ki »vas vlečejo na dno in z vami upravljajo.«

Država jih ignorira

Tudi Simončič je izrazil razočaranje nad državo. »Predlog sprememb štirih zakonov, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili župani, je bil s strani trenutne koalicije v Državnem zboru zavrnjen z utemeljitvijo, da je predlog sprememb neustrezen. Obenem je bil izglasovan sklep, da bo koalicija pripravila svoj predlog sprememb zakonodaje, ki bo naslavljal potrebne spremembe na sistemskem nivoju. Od takrat sta minili dve leti in zgodilo se ni nič.«

M. Ž.

Tretjega junija, nekaj dni pred napadom na ribniškega župana, je, kot je povedal, zaradi zaostrenih varnostnih razmer v občini na predsednika vlade dr. Roberta Goloba naslovil pismo, v katerem ga je prosil, da v najkrajšem možnem času obišče njihovo občino skupaj z ministri za notranje zadeve, socialo in pravosodje, da se osebno prepriča in pogovori z njimi o konkretnem reševanju velikih težav, ki hromijo življenje v občini. »Prejel nisem nikakršnega odziva oz. odgovora, zato sem na predsednika vlade 20. junija ponovno naslovil pismo z enako prošnjo, tudi na ta dopis žal ni bilo nikakršnega odgovora,« je dejal in pridal: »Naše davke sprejemate, naših težav in prošenj pa ne slišite in ne upoštevate, še več – ignorirate nas!«

Poudaril je, da pričakujejo in zahtevajo sistemske spremembe socialne, delovno pravne, davčne in kazenske zakonodaje, ki je več kot očitno za današnje razmere neustrezna in neučinkovita. »Dolgo smo prosjačili za ukrepanje, sedaj spremembe zahtevamo. To je naša pravica,« je bil odločen Simončič.

Shoda so se med drugim udeležili tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert, poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Galerija

M. Ž.