Tremolis: Pametna žogica mladih inovatork, ki zmanjšuje tremor rok
Pred kratkim so v sklopu iniciative Inženirke in inženirji bomo! šestič podelili priznanja inženirska iskra. Med letošnjimi prejemniki sta tudi izjemni dijakinji Gimnazije Novo mesto, Zoja Jurečič in Lana Ocvirk, ki sta iskro prejeli za svojo pametno napravo Tremolis.

Zoja Jurečič in Lana Ocvirk sta s svojo inovativno pametno žogico navdušili strokovno komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Zbornice elektroindustrije Slovenije, Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani in organizatorji, družba Mediade.
Mehanske vibracije blažijo tremor
Kot sta pojasnili, njuna inovativna pametna žogica Tremolis z vgrajenimi motorčki izvaja mehanske vibracije, ki blažijo esencialni tremor in posledično izboljšajo kakovost življenja uporabnika. »Naprava je namenjena vsem, ki se spoprijemajo s tem tremorjem, predvsem pa se trenutno osredotočava na pomoč starejšim od 65 let, saj je esencialni tremor pri tej populaciji najpogostejši.«
Kot pravita, sta na idejo prišli predvsem zaradi svojega zanimanja za biologijo in iskanje novih tehnoloških rešitev, s katerimi lahko ljudem olajšata vsakdanje življenje. Dodatno ju je k temu spodbudila osebna izkušnja, saj se Lanina babica že nekaj časa spopada z esencialnim tremorjem. »To naju je motiviralo, da razmisliva izven okvirov in zasnujeva napravo, ki bi lahko pripomogla k izboljšanju kakovosti življenja oseb z esencialnim tremorjem,« pravita Zoja in Lana.
Prve ideje o napravi so se jima porodile novembra lani, obsežneje pa sta začeli za projekt delati dva meseca kasneje. Eden največjih izzivov je bil razvoj prvega prototipa, saj gre za zelo zahtevno in široko področje, na katerem še nimata dovolj znanja in izkušenj, sta pojasnili. Zato sta še toliko bolj hvaležni šentjernejskemu podjetju L-Tek, ki jima je s svojim znanjem in podporo zelo pomagalo.
Bogatejši za nova znanja
»Projekt nama je prinesel ogromno novega znanja, tako s tehničnega področja kot z vidika razvijanja ideje, načrtovanja, oblikovanja prototipa in osnov podjetništva. Poleg tega sva izboljšali svoje veščine organiziranja časa, reševanja problemov in timskega dela, ki so bile ključne za uspešno izvedbo projekta. Ugotovili sva tudi, kako pomembna sta povezovanje s strokovnjaki in odprtost do učenja novih stvari,« dodajata avtorici naprave Tremolis, ki jima je letos prinesla tudi drugo mesto na nacionalnih tekmovanjih Popri in ScienceJam ter zlato medaljo na mednarodni olimpijadi Vilipo v Vilni.
A njuno inovativno delo s tem še ni končano. Trenutno se osredotočata na nadaljnji razvoj in izboljšave naprave. Kot pravita, imata še veliko idej, kako jo nadgraditi, narediti še učinkovitejšo in prijaznejšo za uporabnike. Zato tudi še ne vesta, kakšni bosta končna cena in prodajna pot izdelka.
Naravoslovje ju navdušuje
Letos sta končali 2. letnik splošne gimnazije v Novem mestu. Čeprav še nista dokončno odločeni, v katero smer bosta nadaljevali izobraževanje, si obe želita ostati v naravoslovju. »To področje naju navdušuje, še posebej pa naju veseli ustvarjanje praktičnih, inovativnih rešitev, s katerimi lahko pozitivno vplivava na družbo,« še pravita najstnici, ki že uživata na zasluženih poletnih počitnicah.
Prejemnica letošnje inženirske iskre je tudi ekipa Edvard Rusjan Team Univerze v Ljubljani, ki jo sestavljajo študentje strojništva, elektrotehnike, računalništva in drugih področij. Pod vodstvom mentorja dr. Igorja Petroviča z ljubljanske Fakultete za strojništvo so ustvarili letalnik, ki premaguje izzive v zraku in na tleh. Tretja iskra pa je šla v Trbovlje, v roke dr. Maši Jazbec in njeni ekipi programa Katapult Robotika za prispevek k popularizaciji tehnologije med mladimi, tehničnemu opismenjevanju in ustvarjanju vključujočega okolja.
Inženirsko iskro vsako leto podeljujejo prebojnim, izvirnim praksam, projektom, dogodkom ali osebam, ki so pomembno prispevali k razvoju, veljavi in navduševanju za inženirski poklic in inovativnost v družbi. »Pri izboru so v ospredju talenti in zvezde, ki bodo šele zakorakali v inženirski svet in ga ustvarjali. Šolsko okolje je namreč tisto, ki pomembno vpliva na opredelitev mladih za vstop v svet inženirjev. Ne samo, da smo Slovenci zgodovinsko narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev, ampak so danes med nami potenciali in tisti, ki razumejo, da je ta prvina družbenega razvoja usodnega pomena za ohranjanje blaginje družbe, v kateri živimo,« so med drugim zapisali pri omenjeni iniciativi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se