dolenjska

3. razvojna os in CI: Bojijo se odgovora, ki ga nočejo slišati

7.10.2024 | 11:40

Poročali smo o sestanku na temo južnega dela tretje razvoje osi, ki ga je pred kratkim na Otočcu organizirala Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine skupaj z župani Bele krajine in Novega mesta ter v goste povabila tri ministre in predsednika uprave Družbe za avtoceste. Besedo so dobili Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport,  Andreja Katič, ministrica za pravosodje, in predsednik uprave Darsa David Skornšek.

Ministrico Andrejo Katič so povabili, da bi nanjo naslovili apel, naj vpliva na čimprejšnji začetek sodne obravnave in čim krajši postopek sodne obravnave tožbe civilne iniciative, zaradi katere gradbeno dovoljenje za cesto z mostom od odcepa v Mačkovcu do Osredka ni pravnomočno in ne morejo začeti gradnje. Pa jim je dala jasno vedeti, da tega ne more in ne sme storiti, da je sodstvo v Sloveniji neodvisna veja oblasti in nanjo izvršilna oblast, ko je govor o sodnih postopkih, ne more in ne sme vplivati.

Sestanek na Otočcu (Foto: arhiv DL; I. V.)

Sestanek na Otočcu (Foto: arhiv DL; I. V.)

So se pa na otoški sestanek odzvali tudi v omenjeni Civilni iniciativi 3ROS-jug z odprtim pismom, objavljamo ga v celoti:

''Iz zaključkov posveta, na katerem so bili vabljeni predstavniki dolenjskega gospodarstva ter vlade in župani, je bilo razbrati, da ti pričakujejo (povzemamo poročanje medijev, kajti predstavniki civilne iniciative tudi na ta posvet nismo bili vabljeni): 1. da bo gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo 3. razvojne osi-jug jeseni postalo pravnomočno; 2. da DARS nato takoj prične z aktivnostmi za gradnjo te ceste ter 3. da naj predstavniki vlade zagotovijo, da se bo javnosti v prihodnje onemogočalo učinkovito sodelovanje pri sprejemanju odločitev glede gradnje večjih infrastrukturnih projektov. Znano je, da smo zoper izdano gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo 3. razvojne osi-jug na Upravnem sodišču RS sprožili upravni spor. Ker o sporu še ni odločeno, predstavniki gospodarstva s posredovanjem selektivnih in nepopolnih informacij preko vladnih predstavnikov vršijo pritisk na sodišče ter posledično širijo tudi nestrpnost med ljudmi do civilnih iniciativ (kot je razbrati tudi iz komentarjev objav). Najprej izpostavljamo, da:

- smo že pred 10 leti na sestanku na Občini Metlika belokranjskim županom povedali, da bodo zaradi zgoljufane trase HC v Novem mestu problemi, zato naj pritisnejo na odgovorne v Ljubljani za čimprejšnjo pripravo dokumentacije za gradnjo 3osi z začetkom v Beli krajini in predlagali, da bi se moral najprej začeti graditi predor skozi Gorjance ter da naj se sredstva, namenjena za gradnjo 3osi v Novem mestu preusmerijo na 3os za Belo krajino;

- da MO NM ni delovala v skladu z načelom dobrega upravljanja in demokratičnosti oblasti in spoštovala Sklepa Zbora občanov Novega mesta iz leta 2012, v katerem je bilo že takrat očitno izraženo negativno stališče občanov (ne le nekaj krajanov!) glede predstavljenega poteka trase hitre ceste (ki se zdaj izpodbija na upravnem sodišču). Podali smo tudi predlog, da se upošteva najustreznejša varianta iz Študije variant 2008, ki ne poteka skozi strnjeno naselje. Namreč zbor občanov predstavlja in obelodani dejansko (večinsko) voljo občanov in ima glede na zakonske zahteve sklica in statutarne zahteve kvoruma močan reprezentativni učinek (ugotovitve Varuha človekovih pravic z dne 30. 4. 2024);

- smo večkrat predlagali, da naj se v Novem mestu začne z gradnjo predvidene mestne zahodne obvozne ceste (ki bo najprej reševala novomeški promet), sočasno pa se s strokovnimi podlagami in v sodelovanju z javnostjo poišče najustreznejša varianta poteka dela 3. razvojne osi (ki bo reševala ves evropski tranzit);

- smo bili v vseh 13 letih vabljeni le na z zakonom predpisane (3) obravnave (leta 2011, 2020 in 2022), kjer smo bili zgolj informirani o že sprejeti rešitvi ene in edine trase hitre ceste, ki ni bila primerjana z nobeno drugo možno alternativo. Ministrica Bratušek tudi sama priznava, da je »bil postopek napačno peljan«;

- da smo na vsako vlado do sedaj, nazadnje leta 2022, naslavljali pisne prošnje za sestanek (preko KS Ločna-Mačkovec, Društva Novo mesto, CI 3ROS-jug).

Nekatere izjave, npr. župana Macedonija: »Treba je zagotoviti ustrezni zakonski okvir za prednostno odločanje in preprečevanje nerazumnih pritožbenih postopkov«, predsednika GZS Šimenka: »Sprejeti zakon nad zakoni, ki bi omogočal izvedbo takšnih prioritetnih projektov« ter predstavnice gospodarstva S. Gole, ki je naglas razmišljala o tem »do kdaj lahko civilna iniciativa še zavira razvoj regije« in zaključila »da je treba najti drugi način, kako zadevo presekat«, odražajo stanje v naši državi oziroma razloge za tožbe pred sodišči. Evropska okoljska zakonodaja, ki že od leta 2004 zavezuje tudi Slovenijo, namreč prav za (infrastrukturne) objekte z vplivi na okolje predpisuje, da se javnosti omogoči ustrezno sodelovanje v postopkih priprave in sprejema predpisov in dovoljenj, saj je ravno zaradi onemogočanja sodelovanja javnosti (tudi glede pravice do pritožbe) Slovenija na podlagi naše pritožbe že leta 2016 prejela opomin Evropske komisije. Dejanski odnos odločevalcev do državljanov pa so pokazali rezultati letošnjega Poročila OECD o dejavnikih zaupanja v javne institucije za Slovenijo. Ti kažejo na zelo nizko zaupanje v vlado, občinske organe in državno upravo (žal tudi v medije), prav zaradi pomanjkanja odprtosti procesa odločanja in oblikovanja (javnih) politik na podlagi dejstev in dokazov. Ob tem opozarjamo tudi, da naj ministrica Katič ne pregleduje dokumentacije DARS, ampak naj vpogleda raje v dokumentacijo, ki so jo za DARS v letih 2009-2012 pripravljali ministrstvo za prostor v sodelovanju z župani ter »stroko« (brez javnosti), ta pa je bila zdaj podlaga za izdajo spornega gradbenega dovoljenja. Ministrici tudi ni potrebno pripravljati nobenega novega zakona, ki bo omogočil »prednostne obravnave postopkov na sodiščih, povezanih z obravnavo infrastrukturnih projektov« saj so take določbe vnesene že v veljavne zakone (6. odst. 58. člena Gradbenega zakona, 13.a člen Zakona o sodiščih). Sporočamo še, da sodišče ta spor rešuje prednostno, a iz obvestila sodišča Dars-u izhaja, da trenutno obravnava prednostne spore iz leta 2022. Da je temu tako, pa gotovo nista krivo sodišče ali naša iniciativa. Zato od naslovnikov želimo odgovore na vprašanja, ki se ne tičejo postopka pred sodiščem, ampak so odgovori nanje v interesu javnosti:

1. Decembra 2012 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline. Ta predvideva tudi gradnjo tunela skozi Gorjance:»Če ne bo tunela, smo v slepi ulici,« je izjavil župan Kavšek na posvetu. Gradbeno dovoljenje, ki ga izpodbijamo na upravnem sodišču, pa sploh ni bilo izdano za gradnjo tunela. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za tunel že od februarja 2023 poteka na ministrstvu. Zanima nas, zakaj postopek teče že od leta 2023, saj naša CI, ki naj bi bila zaviralec regije, sploh ne sodeluje v tem postopku?

2. Decembra 2017 je bila sprejela Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug. Gradbeno dovoljenje, ki se izpodbija na upravnem sodišču, pa sploh ni bilo izdano za gradnjo hitre ceste do Bele krajine. Zanima nas, zakaj DARS do danes še ni zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo hitre ceste od Malin do Bele krajine po tej že 7 let veljavni uredbi?

3. Predstavniki dolenjskega gospodarstva in župani trdijo, da bi morala biti 1. in 2. etapa (hitra cesta od priključka AC NM-vzhod do Osredka (v dolžini 5,5 km) zgrajena pred tunelom skozi Gorjance. Zakaj bi morala biti ta cesta zgrajena pred gradnjo tunela oziroma hitre ceste od Malin do Bele krajine? Kateri predpis to določa in kje je objavljen?

4. Iz zadnjih znanih je ocenjena vrednost 5,5 km hitre ceste od AC NM-vzhod do Osredka, ki se izpodbija na upravnem sodišču 108,8 MIO EUR. Vlada se je že leta 2019 zavezala, da bo DARSu porok za 1. in 2. etapo 3. osi-jug (od Novega mesta do Osredka-5,5 km, ki je predmet upravnega spora) v višini 50% vrednosti investicije (brez DDV, stroškov financiranja, prostorskega načrtovanja in stroškov nepremičnin), t.j. 54 MIO za 5,5 km odsek (povzeto po Zakonu o poroštvu RS za obveznosti družbe 2TDK d.o.o. iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje drugega dela tira železniške proge Divača-Koper in za obveznosti družbe DARS d.d. za financiranje izgradnje dela 3. razvojne osi (ZPOD2TD). DARS ima možnost za ta odsek pridobiti še sredstva EU v vrednosti 35 MIO EUR (Izvedbeni načrt programa evropske kohezijske politike v obdobju 20212027 z dne 28. 7. 2024). Vlada je DARS-u odobrila tudi prošnjo za najem kredita Evropske investicijske banke (EIB) za ta isti odsek v vrednosti 120 MIO EUR brez zavarovanja s poroštvom države (glej Sklep vlade RS, št. 547-14/2023/11 z dne 11. 6. 2024). Zanima nas, koliko je znašala vrednost izbrane najustreznejše trase s Študijo variant iz leta 2008 (od AC NM pri Lešnici do Osredka) in za koliko je posledično podražilo investicijo zaradi spremembe trase, ki je zdaj od AC NM-vzhod do Osredka (zaradi rušitve objektov, gradnje nadomestnih objektov, omilitvenih ukrepov) in kako je ta investicija upravičena s finančnega vidika, glede na to, da te trase študija variant ni obravnavala (prestavljena je iz neubranega v urbani del NM in poteka skozi strnjeno naselje). Zahtevamo posredovanje veljavnih spletnih povezav na gradiva, ki izkazujejo te podatke, in sicer na dokumente identifikacije investicijskega projekta (predinvesticijsko zasnovo, investicijski program ali njegovo novelacijo ter študijo izvedbe nameravanih investicij, vključno s sklepom o potrditvi investicijskega programa).

Hkrati sporočamo, da nas od naslovnikov ni nikoli nihče vprašal, kje oziroma kaj je problem? Kot, da bi se bali odgovora, ki ga nočejo slišati. Zato sporočamo, da se zavedamo pomena cestnih in železniških povezav in jim ne nasprotujemo, če se priprava dokumentacije in dovoljevanje posegov z vplivi na okolje izvaja z vključevanjem javnosti, ko so še vse možnosti odprte, javnosti pa se predstavijo ustrezne strokovne podlage, izdelane na podlagi veljavnih predpisov. Taki dokazi, ki na podlagi več možnih rešitev poteka trase utemeljijo najustreznejšo izbrano rešitev tudi z vidika vpliva na prebivalstvo, so edini ustrezni. Zato apeliramo, da prenehate z izjavami, ki imajo za posledico izvajanje pritiskov na nas (in na neodvisno sodno oblast) in s tem tudi neupravičeno negativno podobo v javnosti.

Mateja Jaklič, predstavnica Civilne iniciative 3ROS-jug''

‹ nazaj

Komentarji (1)

8.10.2024OceniJožko 
Ko bo, če bo, če sploh bo zgrajena ta cesta, ali se sploh kdo zaveda neznosnega tranzitnega prometa po tej od začetka preozki dvopasovnici ?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava