Martin Luzar

S krajevnim praznikom se spominjajo 7. julija 1944, ko je I. bataljon Kozjanskega odreda zavzel nemško postojanko v Pišecah.

V nizu letošnjih prazničnih dogodkov je Društvo Pleteršnikova domačija Pišece pripravilo literarno srečanje na Pleteršnikovi domačiji, kjer so bili gostje člani Literarne sekcije Beseda pri Kulturnem društvu Franc Bogovič Dobova. Lovska družina Pišece je organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, športniki so pripravili tradicionalni nogometni turnir med vasmi, pri gradu Pišece je bil glasbeni večer.

V soboto zjutraj so članice krajevne organizacije Rdečega križa Pišece pripravile brezplačne delavnice o zdravem življenju ter merjenje krvnega sladkorja, tlaka in holesterola.

Tadej Škof

Kolesarski maraton

Kolesarji so se v soboto zjutraj podali na 18. Kolesarski maraton prijateljstva od Pišec do Kumrovca in nazaj. V Kumrovcu jih je, kot vsako leto, pozdravil župan občine Kumrovec Robert Šplajt, ki jih je tudi počastil s pijačo.

Slavnostni zaključek

Martin Luzar

»Redkokdo se še pogovarja o prvi svetovni vojni, o Rudolfu Maistru, borcu za severno mejo, o Osvobodilni fronti slovenskega naroda med drugo svetovno vojno ter navsezadnje tudi o vojni za Slovenijo leta 1991, ki se je končala prav na današnji dan, ko imamo Pišečani svoj praznik. Premalo smo ponosni na svoje prednike, ki so imeli samo en skupni cilj, in to je, da bi imeli svojo domovino s svojim jezikom s svojo vojsko,« je dejal Škof. Za dosega tega skupnega cilja je žal izgubilo življenje veliko Slovencev, je poudaril. »Tudi naš kraj ni bil izjema, saj je kar štiriinosemdeset zavednih Pišečank in Pišečanov izgubilo življenja zato, ker so se uprli fašizmu, nacizmu in domačim izdajalcem,« je dejal predsednik borcev za vrednote NOB.

Pišece po njegovem imajo prihodnost, saj je, kot je rekel, otroški jok še živ. Domačini so ponosni na veliko delo slovaropisca Maksa Pleteršnika in na osnovno šolo v kraju, poimenovano po Pleteršniku, je rekel Tadej Škof, ki je tudi poudaril, da ne smemo pozabiti zgodovine, ampak moramo biti nanjo zelo ponosni. 

Grad najbrž odpira vrata 

Predsednik sveta krajevne skupnosti Pišece Primož Hribšek je v nagovoru kratko predstavil krajevna vlaganja, dosežke in načrte. Brežiška podžupanja Mojca Florjanič je napovedala dobre možnosti za odprtje gradu Pišece. »V zadnjih dveh letih sta Občina Brežice in Ministrstvo za kulturo na sestankih in v pogajanjih izrazila interes za odprtje gradu. Ta projekt je resen preizkus, kako občina in ministrstvo razumeta ta potencial vašega kraja,« je rekla Florjaničeva.

Preberite še

· Turizem

Idealna izbira za aktiven in poučen družinski izlet

Grad Pišece po njenih besedah ne sme postati le lep razgled za nedeljske obiskovalce, ampak mora biti živa točka za turizem, podjetništvo, zaposlitve, kulturo in domačo skupnost. In naj grad Pišece končno ne bo več samo simbol preteklosti, temveč naj bo tudi motor prihodnosti, je rekla.

»Prav je, da gradimo samo cest in stavb in infrastrukture. Nazaj je potrebno pričeti graditi predvsem na najpomembnejših vrednotah, ki so tudi v lokalnih zgodbah še kako pomembne: na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in medsebojnem zaupanju vseh deležnikov. Vem, da besede, ki sem jih uporabila, v današnji politiki niso kdo ve kako aktualne. A vsi vemo, da na njih gradimo temelje,« je rekla Mojca Florjanič.

Zavzela se je za medsebojno sodelovanje občine društev, podjetnikov in krajanov. »Vsi skupaj lahko premikamo meje,« je poudarila podžupanja, ki se je zavzela za odprt dialog, dolgoročne načrte in jasno zavezo, da bo podeželje v razvojnih načrtih imela položaj, primerljiv s položajem mestnih središč. 

Martin Luzar

Osvoboditev Pišec 

Slavnostna govornica poslanka Nataša Avšič Bogovič je, ko je  govorila o drugi svetovni vojni, partizanski napad na nemško postojanko v Pišecah 7. julija 1944 označila za  močno simbolno dejanje poguma in odločnosti, jasen klic po svobodi. »Morda je bila ta zasedba kratkotrajna, toda v srcu ljudi je pomenila izjemno veliko. Bila je znak upanja, da se okupatorja da premagati. Spominjamo se torej dejanja, ki se ne meri v dolžini zasedbe, temveč v globini njegovega pomena. V času, ko je Evropa gorela in so nacistične sile krojile usode narodov, so Pišece za en dan zadihale svobodo. In ta dih svobode se je ohranil v zgodbah, spominih, vrednotah,« je poudarila slavnostna govornica.

Genocid v Gazi

Mlajše generacije po mnenju Nataše Avšič Bogovič najbrž ne morejo razumeti vseh brazgotin druge svetovne vojne. Bolje nemara poznajo pomen slovenske osamosvojitve. Ob bližini vojne v Evropi je zavedanje mlajših generacij o vojni žal lahko bolj živo. »Boj Ukrajincev proti mnogo številnejšemu in mogočnejšemu okupatorju je pravzaprav podoben temu, kar je Slovencem leta 1941 pomenil boj svobodomiselnih ljudi proti mnogo močnejšemu okupatorju. Genocid, ki se danes dogaja v Gazi, je ena največjih humanitarnih tragedij današnjega časa. Civilisti, med njimi ogromno otrok in žensk, umirajo zaradi nenehnega bombardiranja, pomanjkanja hrane, vode, zdravil in varnega zavetja. Ljudje so prisiljeni zapuščati domove, ki jih več ne bo. Trpijo zaradi izgube najbližjih in živijo v strahu in brezupu. V takšnih trenutkih ne smemo biti tiho. Moramo biti sočutni, da vidimo trpljenje drugega in se nanj odzovemo z besedo, dejanjem, s podporo. Vsako življenje šteje,« se je zavzela Nataša Avšič Bogovič. Poudarila je, da pravica do miru in varnosti pripada vsem, ne glede na narod, vero ali kraj rojstva.

»Ponosna sem da smo v tem mandatu v državnem zboru priznali Palestino in ravno v teh dneh ustanovili tudi skupino prijateljstva s Palestino,« je poudarila Nataša Avšič Bogovič.

Čestitke Pišecam

Slavnostna govornica je izrekla več priznanj Pišečanom za njihovo sedanjo vztrajnost v teh krajih, dosežke ter držo v polpretekli zgodovini. Aktualen zgled je lahko Maks Pleteršnik. Vztrajal je in ustvaril pomemben slovensko-nemški slovar. Pleteršnikova miselnost, srčnost in predanost lahko navdihuje v sedanjosti in za prihodnost, je menila slavnostna govornica Nataša Avšič Bogovič.

Martin Luzar

Kulturni spored

Na sobotni zaključni praznični slovesnosti je delegacija položila venec k spomeniku v Pišecah. Kulturno društvo Orlica Pišece in učenci Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece so prireditev popestrili s kulturnim programom. Celotno prireditev je povezovala Ivica Sotelšek.

Galerija

Martin Luzar