dolenjska

Stanje je alarmantno

4.7.2024 | 14:25 | Besedilo in fotografije: M. Ž.

Škocjan - Vlada naj nemudoma zagotovi varnost občank in občanov občine Škocjan ter jih v roku enega meseca seznani z že sprejetimi oz. obljubljenimi ukrepi in sistemskimi načrti za reševanje romske problematike. Tako je na včerajšnji izredni seji sklenil škocjanski občinski svet, ki jo je župan Jože Kapler sklical zaradi porasta nasilja in kriminala posameznih Romov oziroma skupin Romov v zadnjih tednih v njihovi občini.

Škocjanski svetniki so na izredni seji pozvali vlado k zagotovitvi varnosti in pripravi obljubljenih ukrepov.

»Stanje se poslabšuje in je nevzdržno. Vsak dan dobivam klice ljudi, ki jih je strah,« je dejal in tako on kot prisotni svetniki izrazil veliko razočaranje nad neodzivnostjo, ignoranco in neučinkovitostjo vlade, pa tudi nevladnih organizacij kot so Zveza Romov Slovenije, forum romskih svetnikov, Zveza Romov za Dolenjsko, Amnesty International, saj gre za varnost ljudi. »Nihče teh dogodkov ne obsodi na glas in ne pove, da to ni prav,« je dodal.

Kot je dejal so v zadnjih tednih zabeležili več fizičnih napadov mladoletnih Romov. Naj spomnimo na nedaven napad na znanega čevljarja Rudolfa Lopatca, ista skupina je nato napadla še šoferja tovornjaka iz Bosne in Hergceovine, ki je čakal, da bo v podjetju Bramac natovoril opeko. Med izrednimi dogodki je omenil tudi požig romskega vrtca marca v naselju Dobruška vas, o katerem je občina obvestila pristojna ministrstva, a odziva ni bilo, vlom v stanovanjsko hišo mladoporočencev med poročnim slavjem v začetku junija, požig pripravljenega sena za baliranje sredi prejšnjega meseca v neposredni bližini romskega naselja, številne kraje poljščin, pa dogodkov v trgovini v središču Škocjana pred njenim zaprtjem, tako da ljudje v tem času ne hodijo več v trgovino.

»To je skrb vzbujajoč odnos državnih inštitucij do lokalne skupnosti, do naših občank in občanov, državljank in državljanov, katerih glavnina hodi v službo, plačuje davke, odvaja prispevke … V zahvalo pa dobijo krajo poljščin, napade in podobno. To je nedopustno. Tako da smo razočarani, prepuščeni sami sebi,« je poudaril in dodal, da bi politika morala stopiti skupaj in poiskati rešitev.

Izpostavil je, da je njemu, občinski upravi in vsem mar za vse občane, tako za romsko kot večinsko prebivalstvo, zato se tudi trudijo, da bi se stvari uredile, žal pa je državni zbor lani zavrnil predlagane spremembe štirih zakonov, ki jih je za reševanje romske problematike s podpisi državljanov predlagalo enajst županov in županj jugovzhodne Slovenije in Posavja. Sobivanje sploh ni težava, vprašanje, je menil Kapler, »a treba se je normalno obnašati, ne škodovati ljudem, uničevati javno infrastrukturo«. Smo na robu obupa, a bomo vztrajali in opozarjali, je dejal.

Več kaznivih dejanj

Izredne seje sta udeležila načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak in Željko Hvalec s Policijske uprave Novo mesto, s centra za socialno delo in notranjega ministrstva so se opravičili, od Romov, ki jo jih povabili, pa je bil samo predstavnik foruma romskih svetnikov Marjan Hudorovič iz Kočevja.

Načelnica Policijske postaje Šentjernej Tamara Bizjak in Željko Hvalec s Policijske uprave Novo mesto

Statistika, ki jo je predstavila načelnica, kaže, da se število kaznivih dejanj v prvega pol leta glede na enako obdobje lani povečuje, največ je bilo kaznivih dejanj zoper premoženje, manj pa je prekrškov zoper javni red in mir. Lani so ovadili 26, letos pa 46 oseb, med temi jih je bilo največ starih od 14 do 16 let in od 34 do 44 let. Povedala sta, da je policija prisotna na terenu, da se odziva in ukrepa in tako bo tudi v prihodnje.

Kot je bilo razbrati, se določene institucije, ki jih obvestijo o posameznih primerihz, ne odzovejo, kot bi pričakovali. Hvalec je navedel primer mladoletnika, ki je ukradel določene predmete in jih odnesel domov. Policisti so vložili kar nekaj truda, da so prišli do podatkov, kdo je storilec, podali na državno tožilstvo pobudo, da se odredi hišna preiskava, a jo je zavrnil, da gre za prehud poseg v pravice mladoletnika oziroma otroka.

Občinski svetniki so se v razpravi strinjali, da sami na nivoju občine, pa naj se nenehno srečujejo na sejah in odborih, ne morejo nič narediti, in da so, kot že rečeno, potrebni sistemski ukrepi na nivoju države. »Je pa izredna seja vendarle neka simbolična gesta našim občanom, da jih občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini vidi, sliši in razume njihove težave in da je treba nekaj ukreniti,« je dejal Silvo Vene.

Z leve Janez Lopatec in predstavnik foruma romskih svetnikov Marjan Hudorovič

Bogdan Krašna je med drugim dejal, da je srž problema v prejemanju socialnih transferjev in da bi morali biti ti nadzorovani. »Romom je treba pomagati, da bodo prišli ven iz tega kotla, a starši morajo biti odgovorni in poskrbeti, da bodo hodili v vrtec in šolo, da jo bodo tudi končali, in jih tako pripeljali na normalno življenjsko pot, da bodo koristni za sebe in za družbo ter bodo živeli normalno življenje.« Viktor Matko je izrazil bojazen, da se, če se ne bo stanje izboljšalo, ne bi zgodil Ambrus, Janez Lekše pa, da, če bi res prišlo do kakšnega upora občanov, bo ta lahko prej usmerjen proti neodzivni državi in odgovornim inštitucijam kot pa proti Romom.

Nismo nestrpni, smo zelo strpni

»Danes se bojim, da bomo tako kot na vseh prejšnjih in naslednjih odborih, šli razočarani ven. Pridemo z neko voljo, dolžnostjo do občanov, sanjamo, da spravimo otroke v šolo, odrasle v službo, ampak kaj bomo ugotovili – da nimamo te moči, pa se lahko še stokrat dobimo. In se bo zgodil kakšen incident, ko bo nekomu, ki so mu že večkrat vlomili, počil živec, ne bo klical policije in bo mogoče kaj sam naredil, ker ima dovolj tega, ker čuti neko nemoč, razočaranje in se je čustveno odzval. Kaj bomo ostali občani za druge v Sloveniji – nestrpni. Ampak nismo nestrpni, mi smo zelo strpni, da vse to prenašamo,« pa je menil Stanislav Antić.

‹ nazaj