L.M.

Te dni, ko glavna tema pogovorov v jugovzhodni Sloveniji in širše ostaja romsko vprašanje, je med drugim šokirala tudi vest o dveh nosečih romskih deklicah iz 5. in 6. razreda novomeških osnovnih šol.

Kako je mogoče, da otroci rojevajo otroke?! Gre za zlorabo? Kako da to dopuščamo in zakaj te za našo družbo nesprejemljive prakse ne izkoreninimo? Vprašanj še in še. Mladoletno materinstvo je v romskih skupnostih res pogosto. Po podatkih SB Novo mesto v njihovi porodnišnici vsako leto rodi okoli 15 mladoletnih deklet: leta 2021 – 21, leta 2022 – 17, leta 2023 – 15 in leta 2024 – 12. Letos jih je v novomeški porodnišnici rodilo že 15.

Zdravstvene ustanove so dolžne o tem obvestiti policijo ali center za socialno delo. Kot povedo v Policijski upravi (PU) Novo mesto – kjer podatkov o etnični pripadnosti obravnavanih ne vodijo –, so lani obravnavali 42 kaznivih dejanj po 173. členu KZ, leto prej 38, v letu 2022 pa 41. »Letos smo imeli že 30 tovrstnih primerov. Gre za skupno število vseh obravnavanih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ne glede na vir prijave.«

Zaščita mladoletnic

Brigita Mokbel, univ. dipl. socialna delavka na CSD Dolenjska in Bela krajina, pove, da pri njih vedno ukrepajo pri zaščiti mladoletne mamice in da v tej skupini prednjačijo Rominje. Vsako nosečnost mladoletnice, mlajše od 15 let, prijavijo, ampak ti primeri redko doživijo sodni epilog. Tožilstvo jih zavrže, češ da gre za spolni odnos oseb primerljive starosti in primerljive telesne in duševne zrelosti. Dogovorjenih oz. prisilnih porok Romov ne poznajo, pravi, običajno gre za beg mladoletnice k fantu, saj se hitro zaljubijo in želijo zaživeti skupaj.

L.M.

Pomembna je hitrost

»Najpogosteje nas obvestijo iz šole, da deklica manjka pri pouku, ali pa sami na terenu opazimo, da se je preselila k fantu. Včasih tudi starši prijavijo pobeg in takrat nas obvesti policija. Protokol CSD ob t. i. begu v škodljivo okolje je od leta 2017 jasen. Takoj stopimo v stik z obema družinama: dekličine starše skušamo prepričati, da so dolžni poskrbeti za svojega otroka, družino fanta, ki je sprejela tujega otroka, pa, da niso ravnali prav. Naš cilj je, da deklica pride domov, saj ni primerno za njeno starost, da živi drugje, obstaja pa tudi velika verjetnost, da bo zanosila,« pripoveduje Mokbel.

Po izkušnjah sta pomembna dovolj zgodnja informacija in hitro ukrepanje.

»Do enega meseca smo še uspešni in potem delamo z deklico in njenimi starši. Če pa za pobeg deklice izvemo z zamikom ali če njeni starši soglašajo z izbiro, je težje. A vsako pobeglo mladoletnico, pri kateri so starši opustili skrb in naše posredovanje ne zaleže, prijavimo policiji, zlasti če je verjetnost spolnega občevanja,« zagotovi sogovornica, ki opozori, da je glavno orodje centra pogovor in prijava na pristojne ustanove. Po njihovih izkušnjah sicer ne gre za posilstva med mladoletnimi pari.

Sodišče ne prisluhne

Težavo vidijo tudi v zakonodaji. Centri za socialno delo so dali že več pobud za spremembe, da bi kazensko odgovarjali starši, ki pri sebi gostijo mladoletnico proti volji njenega zakonitega zastopnika, kadar starši vzgojno in centri strokovno ne dosežejo vrnitve domov.

»Kajti mlado dekle, ki je močno zaljubljeno, z razvojnega vidika še ne more odločati o sebi, o tem, kaj ji je v največjo korist. Ni tudi spolno zrela oseba in nesprejemljivo in nedopustno je, da je v zvezi z drugim otrokom, kar je pogosto. Dekle ni življenjsko, je pa razvojno ogroženo. Težavo vidimo v zakonodaji. Vrhovno sodišče nam še ni prisluhnilo, tako da v praksi pogosto ostanemo brez vzvoda ukrepanja,« odkrito pove Brigita Mokbel in dodaja, da je za stroko boleče »imeti mlado dekle, ki ima še pravico biti otrok, pa že mora odgovarjati za novo bitje«. Trčijo tudi ob etično vprašanje: ali jo siliti k odgovornosti ali ji kar odvzeti otroka.

Zaljubljenost mine, skrbi ostajajo

Stvarnost je za mlada romska dekleta pogosto kruta: zaljubljenost hitro mine, zveze pogosto razpadejo, mamice ostanejo z otročičkom, za katerega je treba urediti skrbništvo. Rominje, ki sicer vedo, kdo je oče njihovih otrok, večinoma ostajajo samohranilke in pravno ne urejajo očetovstva. »To se jim ne zdi pomembno, jih pa k temu spodbujamo, saj gredo ob razpadu zveze potem lahko urejat družinska razmerja na sodišče.«

Pogosto za otroke mladoletnic na koncu skrbijo stari starši, pri katerih otrok živi – zlasti kadar gre za mamice, mlajše od 15 let, ti najpogosteje postanejo zakoniti zastopniki njihovega otroka. Če so mamice starejše, pa so po presoji in oceni lahko tudi same delno opravilno sposobne. Zastopnik dobiva otroški in starševski dodatek.

Zaradi denarja?

Mokbel ne prepoznava, da bi bile mladoletniške nosečnosti Rominj povezane z več socialnimi transferji ali da bi Romi imeli otroke prvenstveno z namenom služiti denar, čeprav se dodatki in prejemki seveda seštevajo.

»Gre bolj za odraz življenjskega sloga. Revščina ni toliko v denarnem smislu kot v vrtenju v istem krogu in pomanjkanju vrednot, kakršne veljajo pri večinskem prebivalstvu: da bi se izobrazili, zaposlili … Težko jim je najti smisel življenja, kjer je že vse vnaprej omejeno, vdani so v usodo. Zato z njimi res veliko delamo na terenu, jih spodbujamo, naj pridobijo izobrazbo in se osamosvojijo.«

Kot pravi Mokbel, mladoletno starševstvo res ni sprejemljivo. Po podatkih CSD Rominje postajajo mamice že med 13. in 14. letom starosti, skratka proti koncu osnovne šole. Najmlajša je imela 12 let. »Posledica opustitve šole je iskanje novega smisla v življenju – v odnosu s fantom, materinstvu itd. Treba je tudi vedeti, da med Romi ženska dobi vrednost, ko postane mama. Redke želijo kaj doseči na drugih področjih.« V zadnjih letih niso zasledili nosečnosti mladoletne neromske deklice.

Odgovornost staršev?

Vse prijave, ki jih CSD poda na policijo glede staršev mladoletnic, so na temo zanemarjanja. Policija zbere obvestila, poda ovadbo na tožilstvo, ki je prvo sito, ali gre ovadba v sodni proces.

Zadnje čase tožilstvo uporablja tudi odloženi pregon, če presodijo, da so dejstva bolj trhla in sodni proces ne bi zdržal. »To pomeni, da staršem naložijo neke naloge, ki jih morajo izvesti, da se njihova situacija izboljša, npr. šola za starše. Z vidika CSD je to dobra praksa, saj starši dobijo neko povratno informacijo, da je njihovo ravnanje v škodo otrok. Če je ovadba utemeljena, gre v predkazenski postopek, kjer se preizkusijo dokazi, nato v kazenski postopek. Načeloma so starši obsojeni na pogojno kazen z nekim navodilom,« pove Mokbel.

Odvzemi otrok

Kakega otroka CSD tudi odvzame in da v rejništvo, a za to ni razlog mladoletništvo mame, ampak je treba izkazati ogroženost ali zanemarjenost otroka, hudo ravnanje, opustitev skrbniških dolžnosti itd., pojasni sogovornica.

»Velika težava naše družbe je, da se iščejo okoliščine in opravičevanja za mladoletniške nosečnosti, čeprav pravimo, da je to nedopustno,« meni Brigita Mokbel, ki načrtovanih zakonodajnih sprememb vlade na tem področju še ne more komentirati, »ker še niso jasne«.