Luka Pašič/ELES

Spomladanski električni mrk na Iberskem polotoku je brutalen opomin na to, da so energetska omrežja, ki jih dojemamo za samoumevna in nedotakljiva, vendarle ranljiva in krhka. Da bodo kos izzivom modernega časa, potrebujejo nenehne nadgradnje in posodobitve. Družba ELES prav to počne.

Elektrika je danes nekaj tako samoumevnega, da o njej sploh ne razmišljamo. Luči gorijo, računalnik brni in pralni stroj vrti tako rekoč brez našega nenehnega posredovanja. Vse dokler elektrike nenadoma ni več.

Električni mrk na Iberskem polotoku je bil zadnji brutalen opomin na to, da so energetska omrežja, ki jih dojemamo za samoumevna in nedotakljiva, ranljiva in krhka. Razkril je, da brez stabilnega elektroenergetskega sistema skoraj nič več ne deluje – od zdravstva in industrije do prometa in nenazadnje cele vrste aparatur v naših domovih. Nedavni razpad sistema v Španiji in na Portugalskem je bil praktičen prikaz pravzaprav globalne odvisnosti od nenehnega napajanja ter nenazadnje tudi opomin, da električna energija ni samoumevna dobrina, temveč rezultat vsakodnevnega truda operaterjev, ki so odgovorni za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema.

Tako kot drugi operaterji v Evropi in onkraj nje, tudi Elesu vsak dan skrbi, da tok neprekinjeno teče, ne glede na vremenske neprilike, obremenitve ali nenehne tehnološke spremembe. Prav v luči slednjih ELES načrtuje posodobitve elektroenergetskega omrežja, da bo kos prihodnjim izzivom. Cilj  družbe je jasen in preprost: ne glede na spremembe in izzive, s katerimi smo se že in se še bomo soočili, morajo luči ostati prižgane. V vsakem domu, vsakem mestu in vsaki tovarni.

Tektonske spremembe na vseh tehnoloških področjih, ki na pragu tretjega tisočletja na novo rišejo obris sodobnega sveta, hkrati narekujejo tudi ustroj elektroenergetskih sistemov; od implementacije nepredvidljivih obnovljivih virov energije v sistem do toplotnih črpalk in električne mobilnosti. Da bi se družba resnično lahko elektrificirala in postala nizkoogljična, bodo ključne okrepitve, nadgradnje, prilagoditve in modernizacije elektroenergetskega omrežja. Zeleni prehod bo obstal ali padel na omrežju, tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji.

Luka Pašič/ELES

Prenosno omrežje: 1,2 milijardi evrov investicijskih vlaganj

Družba ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je zato pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025-2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025-2034. Načrta, ki ju je potrdila tudi Agencija za energijo, opredeljujeta razvoj slovenskega elektroenergetskega omrežja v naslednjem desetletju. V tem obdobju družba ELES za razvoj in investicije v prenosno omrežje načrtuje za 1,2 milijardi evrov vlaganj in s tem nadaljuje največji investicijski cikel od svoje ustanovitve.

Prenosno omrežje je slovensko visokonapetostno omrežje, ki sestoji iz vodov na treh napetostnih nivojih: kar 828 kilometrov je daljnovodov na 400 kV napetostnem nivoju, nadaljnjih 328 kilometrov je 220 kV daljnovodov, 1926 kilometrov je 110 kV daljnovodov, ki jih dopolnjuje še 31 kilometrov kablovodov. Vse to omrežje prenaša električno energijo od velikih proizvajalcev, denimo iz jedrske elektrarne Krško, termoelektrarne Šoštanj in hidroelektrarn do distribucijskih omrežij  in industrijskih ter gospodarskih odjemalcev. Hkrati je prenosni sistem povezan tudi s sosednjimi državami.

Družba ELES bo v naslednji dekadi posebno pozornost seveda namenila gradnji infrastrukture za priklop večjih polj sončnih elektrarn. Največji delež sredstev, kar 40 odstotkov oziroma kar 484,3 milijone evrov, pa bo namenjen razdelilnim (transformatorskim) postajam. Med ključnimi projekti velja izpostaviti zamenjavo sedmih velikih energetskih transformatorjev za regionalno napajanje, celovito obnovo 19 regionalnih transformatorskih postaj ter gradnjo sedmih novih regionalnih transformatorskih postaj 110/20 kV. Dodatnih 386,8 milijonov evrov oziroma 32 odstotkov vseh načrtovanih sredstev bo namenjenih elektroenergetskim vodom na vseh treh visokonapetostnih nivojih, pri čemer bo obnovljenih 610 kilometrov ter postavljenih 145 kilometrov novih visokonapetostnih vodov. V načrtu je tudi obnovitev obstoječih in vzpostavitev 167 kilometrov novih optičnih povezav.

Toda čeprav tehnološki razvoj zahteva nadgradnjo in posodobitev skoraj celotnega obstoječega prenosnega omrežja, pa investicije v distribucijsko omrežje terjajo še večje izdatke, saj se večina novih obnovljivih virov energije priključuje na nižje napetostne nivoje.

Luka Pašič/ELES

Distribucijsko omrežje: 3,95 milijarde evrov investicijskih vlaganj

Družba ELES ni samo operater prenosnega temveč – pravzaprav edini v Evropi – tudi operater zelo razvejanega in kompleksnega distribucijskega omrežja. Nacionalni energetski in podnebni načrt proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn tudi v prihodnje prepoznava kot največji razvojni in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Spremembe v rabi in predvsem v proizvodnji električne energije iz razpršenih obnovljivih virov pa po drugi strani predstavljajo še zlasti velik izziv za distribucijski sistem, ki v preteklosti ni bil načrtovan za tak način in obseg rabe električne energije.

Sistem distribucijskega omrežja je bistveno obširnejši od prenosnega in meri kar 64.169 kilometrov. Največji delež, 71 odstotkov tega omrežja sestavljajo vodi nizkonapetostnega nivoja, dobrih 28 odstotkov je omrežje srednjenapetostnega nivoja in le odstotek obsegajo visokonapetostni vodi. Vse to je treba nenehno posodabljati, nadgrajevati in dograjevati, saj naraščajoče število razpršenih virov občutno vpliva na napetostni profil v distribucijskih omrežjih, vse znatnejši vpliv se pričakuje tudi ob vse večjem številu toplotnih črpalk in električnih vozil.

Zeleni prehod bo obstal ali padel na omrežju, tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji.

Vsa investicijska vlaganja v distribucijsko omrežje v naslednjem desetletju so tako ocenjena na 3,95 milijarde evrov. Največji delež načrtovanih investicij načrtujejo na območju Elektra Ljubljana, kar 1,16 milijarde evrov. Sledi Elektro Maribor z 1,11 milijarde evri načrtovanih investicijskih vlaganj, nato pa Elektro Celje z 814 milijoni evrov načrtovanih investicijskih vlaganj. Elektro Gorenjska načrtuje 459,4 milijona evrov, Elektro Primorska pa 402 milijona evrov vlaganj. Glavnino predstavljajo investicije v nizko in srednje napetostno omrežje, za 2,69 milijarde evrov jih načrtujejo. Načrtovane investicije v 110 kV objekte so ocenjene 639,3 milijone evrov, vlaganja v sekundarno opremo pa predstavljajo 8 odstotkov vseh investicij.

Nujno povečanje tarif za uporabo omrežja

Elektrodistribucijska podjetja sicer za pokrivanje teh naložb načrtujejo precej velik delež nepovratnih evropskih sredstev (58 odstotkov), z zadolževanjem naj bi pokrila nadaljnjih 22,5 odstotkov potrebnih sredstev. Podjetja v tem trenutku sicer še nimajo zagotovljenih 56 odstotkov potrebnih sredstev oziroma kar 2,2 milijarde evrov, ki jih potrebujejo za izvedbo vseh investicij v razvojnem načrtu. Ta manko je možno zagotoviti na več načinov, v Elesu pa ocenjujemo, da jih bo vendarle treba največ pridobiti iz naslova omrežnine. Že danes vemo, da trenutna vplačila ne bodo zadostovala in da bo treba povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja. Za koliko, je odvisno predvsem od tega, koliko nepovratnih sredstev bodo uspela pridobiti elektrodistribucijska podjetja, trenutne ocene pa se gibajo v razponu med 26,5 in 58 odstotkov glede na današnje tarife.

Družba ELES bo v obdobju od leta 2023 do leta 2026 krila manko omrežninskih prihodkov petih elektrodistribucijskih podjetij in bo za to namenila 287,86 milijona evrov. Če bi lahko ELES ta sredstva porabil za svoje potrebe, bi bila trenutna in prihodnja zadolženost družbe ELES bistveno nižja. Od vključno leta 2027 pa bi se za realizacijo investicijskih ciljev morale povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja.

Pri določanju prihodnje višine tarif za uporabo prenosnega omrežja bo medtem ključno, koliko prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti bo realiziranih - osnovni scenarij denimo predvideva 100,5 milijona evrov letnih prihodkov, pri čemer bi se morale tarife povečati šele v letu 2034. 

Arhiv naročnika

Naročnik oglasa je Eles.